Ravni sporazumevanja

Report
Ravni razumevanja
Po Pečjak
Bralno razumevanje
Razumevanje pojmujemo kot aktiven
proces, v katerem skuša bralec
interpretirati, kar je prebral (=z “mostom”
povezati nove informacije s tistimi, ki jih
že ima).
 To je proces integriranja novih informacij
v obstoječo miselno shemo.

RAVNI RAZUMEVANJA IN
STRATEGIJE BRANJA
 ali
 kaj potem, ko otroci že znajo brati?

Vsako besedilo je mogoče razumeti bolj ali manj!

Raven besednega razumevanja

Interpretativno razumevanje
ali RAZUMEVANJE S SKLEPANJEM

KRITIČNO, USTVARJALNO,
UPORABNO RAZUMEVANJE
Raven besednega razumevanja

Učenci lahko odgovarjajo le na vprašanja
nižje ravni, ki so vezana le na njihov
SPOMIN

Vprašanja se lahko nanašajo na:



Posameznosti (specifična dejstva, podatki,
termini)
Kategorije, klasifikacije, postopke
Obče pojme, načela, teorije, definicije, (če
zahteva vprašanje le reprodukcijo brez
globljega razumevanja).

Največkrat ta SPOMINSKA
VPRAŠANJA sprašujejo po
podrobnostih.
Pogosto se začenjajo z vprašalnicami:
 kdo
 kdaj
 kateri
 koliko
 kaj je to
Interpretativno razumevanje ali razumevanje s
sklepanjem
Bralec:



dojame bistvo (zna oblikovati jasno sliko o
osrednjih problemih v besedilu)
dojame povezanost med posameznimi deli
besedila in jih zna razložiti
zna sklepati in presojati na podlagi podatkov
v besedilu (in napovedati kasnejše dogodke)
.
Vrste sklepanja:

IMPLICITNO SKLEPANJE
( = zajeto iz samega besedila)
 ELABORATIVNO SKLEPANJE
(=povezovanje besedilne informacije s
predhodnim znanjem)
 REDUKTIVNO SKLEPANJE
(zlasti pri daljših besedilih) bralec
uskladišči samo določene informacije.
VPRAŠANJA zahtevajo od učencev:






nekaj, kar jim je sicer že znano, povedo s
svojimi besedami
povedo glavne misli
nadaljujejo začeto misel…
predlagajo rešitve
napovejo posledice
razčlenijo besedilo…
Tretja raven razumevanja:
KRITIČNO, USTVARJALNO,
UPORABNO RAZUMEVANJE
Učenec je sposoben:
 preoblikovati daljše besedilo v krajšo obliko

obnoviti besedilo s svojimi besedami

prevesti rezultate iz enega jezika v drugega (iz
tabele v verbalno obliko, miselni vzorec v besedilo

uporabljati podatke pri reševanju novih problemov





odkriti argumente, ki bi upravičili stališče
avtorja v besedilu
analizirati domneve, ki jih avtor v besedilu
ni eksplicitno navedel (= brati med
vrsticami)
oceniti veljavnost izjav v besedilu (je res ali
ni)
povezati ideje iz besedila z lastnim znanjem
in pričakovanjem
na podlagi podatkov iz besedila oblikovati
novo zgodbo z drugačno vsebino
VPRAŠANJA:
konvergentna ali divergentna
 vendar kažejo na ustvarjalnost
učenca pri branju

Ravni razumevanja pri učencih
Raven samostojnega branja
 Raven, ki jo omogoča pouk
 Frustracijska raven branja

Raven samostojnega branja


otroci dobro berejo brez pomagal, vokalizacije,
subvokalizacije
in kažejo dobro razumevanje bralnega gradiva
GLASNO BRANJE:
 enakomeren ritem branja in ton, ki posnema naraven
govor
 99 % točnost
 dovoljene manjše napake (izpust črke, besede,
zamenjava črke, besede), kar pa ne vpliva na pomen
besedila.
RAZUMEVANJE

90% točnost pri odgovorih na vprašanja s
prve, druge in tretje ravni. To pomeni, da, mora
biti otrok sposoben:





slediti zaporedju dogodkov v besedilu
ugotoviti v kakšnem odnosu so manj bistvene
informacije do ključnih informacij v besedilu
ugotoviti podobnosti in razlike med posameznimi
deli besedila
razumeti strukturo in organizacijo besedila
informacije iz besedila povezuje s predznanjem
RAVEN, KI JO OMOGOČA POUK

Glasno branje






95 – 98% točnost
pojavljajo se manjše napake
manjše predznanje in manjši besedni zaklad
zmanjšujeta točnost
zamenjevanje besed (»napačne besede« se
pomensko ne vklapljajo več v smiselno celoto)
samokorekcija, kar kaže, da si pomagajo pri
razumevanju s kontekstnim ključem
kvaliteta pri drugem glasnem branju je bistveno
večja kot pri prvem
RAZUMEVANJE






75-89% točnost
povezovanje bralčevega predznanja z
informacijami iz besedila
dobro razumevanje pri odgovarjanju na
vprašanja in obnavljanju
iz obnove je razvidno, da otroci obnavljajo tudi
manj bistvene dele besedila
možnost manjših napak pri interpretaciji
ZA TEGA OTROKA JE POMEMBNO, DA
RAZVIJAMO NJEGOVE BRALNE
STRATEGIJE!!!
Frustracijska raven branja
Otrok je ob branju frustriran (napetost,
stres), kar je posledica slabe tehnike
branja in nerazumevanja prebranega.
 Otrok uporablja vidna pomagala
 Vokalizacija in subvokalizacija

GLASNO BRANJE
Branje je neritmično in počasno
 Učenci berejo besedo za besedo,
namesto da bi brali skupine besed
 Izpuščajo in zamenjujejo besede, pri
čemer spreminjajo pomensko in
skladenjsko sliko besedila
 Napak pri branju se pogosto ne zavedajo
(in jih le redko sami popravljajo)

RAZUMEVANJE






50% ali manjše
Pogovor pred branjem kaže na šibke govorne
sposobnosti in majhen besedni zaklad
Obnove so nepopolne in pomanjkljive
Dele besedila otroci sicer obnovijo, vendar
obnovljeni deli niso v časovnem (logičnem)
zaporedju.
Pomnjenje je šibko
Pri razumevanju prebranega si otroci ne
pomagajo s kontekstnim ključem
BRALNE STRATEGIJE
Levin: pojem bralna strategija se nanaša na
vsa pomožna gradiva in učne aktivnosti, ki
imajo za cilj izboljšati predelavo besedila.
 Reynolds, Werner: Učna strategija označuje
serijo najrazličnejših poti, s katerimi se učenec
približa učnemu gradivu.
 Pečjak: "Bralna strategija označuje najbolj
racionalno pot oziroma način za pristop k
bralnemu gradivu.


similar documents