Socialno pedago*ko razumevanje dezinistituciaonalizacije na podro

Report
Socialno pedagoško razumevanje
dezinstitucionalizacije na področju
dela z otroki in mladostniki
Hans Thiersch
Življenjska usmeritev socialne pedagogike pomeni,
da naj bo njeno delovanje usmerjeno na
obvladovanje in premagovanje življenjskih
problemov posameznika v celotnem življenjskem
kontekstu.
Kratka zgodovina dezinstitucionalizacije
Logaški eksperiment 1968 je mejnik in začetek dezinstitucionalizacije v SLO,
ki je pomenil velik strokovni in paradigmatski premik od zaprtosti k večji
odprtosti in bolj demokratičnim oblikam dela z otroki in mladostniki.
(Skalar / Škoflek)
Spustil sodobne strokovne tokove in idejo dezinstitucionalizacije v prakso.
Večja odprtost, human pristop, permisivni pristop (manj represije),
demokratičnost.
Prenova VZ v osemdesetih letih
Nove oblike dela z otroki in mladostniki kot so
stanovanjske skupine, krizni centri ipd., ki sledijo
procesom normalizacije in večje vključenosti
bivalnih enot v okolje.
Opis populacije (ČVM)
TSI
STANJE iz leta 2010 (16 zavodov za vzgojo in izobraževanje mladostnikov s
posebnimi potrebami, 10 zavodov z „vedenjskimi motnjami“) (Opara)
Vključenih 395 mladostnikov. ---- Pri tej populaciji je potrebno razumeti iz kakšnih
socialnih okolij prihajajo. V večini gre za otroke iz depriviligiranih družin, zelo
pogosto za pripadnike kulturnih in etničnih manjšin.
Opis populacije (težave v socialni integraciji)
TSI
SOCPED podpira termin TSI, ker gre večinoma za sistemske in kontekstualne izvore
težav. SOCPED se zavzema za celostno integracijsko prostorsko usmerjeno pomoč.
To pomeni, da se družbenih problemov ne individualizira in problematizira, ampak
gre za sistemski pristop, kjer je potrebno veliko narediti že preden pride otrok v VZ
(dnevni centri, ambulantne oblike pomoči, pomoč družini, preventivne oblike v šoli in
vrtcu, svetovalna služba), hkrati pa naj bo ta pomoč integrirana in prostorsko
umeščena v okolje in integracijo (mladinska stanovanja).
Ocena stanja
Ocena stanja
Glede na raznovrstnost težav moramo razviti raznovrstnost
ponudb.
Stanovanjske skupine kot prvi odgovor dezinstituc., ki pa bi
morale v bodoče biti še bolj diferencirane glede na potrebe več različnih oblik.
Bolj prilagodljive SS (ne samo za uspešne, ne kot nagrada).
Ocena stanja
Prazen prostor po odpustu iz vzgojnega zavoda.
Večina otrok se ne more vrniti v prvotno okolje, drugih
oblik pomoči pa ni razvitih. Razvoj podpornih oblik
pomoči kot podpora osamosvajanju.
Premalo mladinskih stanovanj.
Dobre prakse
Nekateri zavodi razvijajo preventivne oblike
dela za starše, delo z družino.
Potrebovali bi kadrovsko, prostorsko,
strokovno in finančno podporo, da lahko to
razvijamo naprej.
Rešitve
Izdelan kontinuum skrbi za mlade, več skupnostnih
oblik;
Zmanjševanje revščine;
Večja senzibilnost za potrebe etničnih in drugih manjšin;
Večja senzibilnost za večgeneracijsko vztrajanje pojava
v zavodih.
Rešitve
Analiza potreb - Strokovni centri poleg CSD-jev.
Oblikovanje fleksibilne integrirane in socialno
prostorsko usmerjene vzgojne pomoči zahteva
finančne, organizacijske predpostavke in
profesionalne odgovore/specializacije.
Rešitve
Vzpostavitev koordinacije nosilcev pomoči, definiranje
pristojnosti;
Pomembno je vključiti obstoječe akterje (zavodi,
predstavniki NVO, strokovna javnost, uporabniki);
Zagotoviti strategijo vzgojne pomoči usmerjene v
življenjsko okolje.
1 dnevni centri - ne mladinski centri, temveč
specilizirane oblike podpore mladim in njihovim
družinam s težavami v njihovem neposrednem
ali vsaj bližnjem okolju;
2
socialno-pedagoška pomoč na domu (večmesečna
pomoč celotni družini, ki je v svetu razvita v različnih oblikah na primer Family first itd..) navadno je to prva oblika, ki jo
centri uvedejo v primerih težav in se dosledno izvaja v
življenjskem prostoru;
3
specializirano rejništvo - za starejše otroke, ki
jim rejniki, kot jih poznamo sedaj, ne zmorejo nuditi
zadostne opore in potrebujejo profesionalno pomoč, ki
jo specializirani rejnik z dodatnimi znanji in podporo
supervizije zmore zagotoviti);
4
nove skupnostne oblike stanovanjskih skupin na
področjih, kjer stanovanjskih skupin ni (Dolenjska,
Primorska, Pomurje) na ta način bi se lahko stanovanjske
skupine po eni strani približale okolju mladih po drugi
strani pa se tudi delno specializirale.
5
specializirane oblike pomoči (zunanjega
strokovnega tima) šolam, vrtcem, dijaškim in
drugim domovom, posameznim oddelkom
ipd.
6
Razvoj podpornih oblik pomoči kot
podpora osamosvajanju po odhodu iz
zavodov (npr. spremljana mladinska
stanovanja)
Dezinstitucionalizacija kot proces ob
predpostavki celotne palete pomoči, ki
bo usklajeno delovala na področju
vzgoje in izobraževanja ter sociale.

similar documents