ppt Komunikacija

Report
KOMUNIKACIJA
Janina Curk, II. gimnazija Maribor
Kaj je komunikacija
 Lat. communicare – napraviti nekaj skupno
 Takoj, ko se zaznavamo, že tudi komuniciramo.
Nemogoče je, da bi se zaznavali, ne pa tudi komunicirali.
Vse na tebi je drugemu neka informacija, in obratno, ti
vsemu, kar zaznaš, pripišeš pomen.
 V ožjem smislu: izmenjava misli in čustev s pomočjo
simbolov: besednih ali nebesednih. Proces, v katerem
vsi udeleženci sprejemajo, pošiljajo in si subjektivno
razlagajo simbole (vloge sprejemnikov in pošiljateljev se
izmenjujejo).
DVOSMERNOST KOMUNIKACIJE: obe osebi sta
pošiljatelja, ki kodirata sporočilo in prejemnika, ki
dekodirata sporočilo.
7 temeljnih elementov
 Misli in čustva pošiljatelja.
 Pošiljatelj jih KODIRA – pretvori v simbole (besede ali
nebesedne znake).
 Pošiljatelj pošlje sporočilo.
 Sporočilo se prenaša po KANALU – način prenašanja
sporočila, npr. glas, pisana beseda, nebesedni znaki).
 Prejemnik DEKODIRA sporočilo – sprejme dražljaje in
interpretira njihov pomen.
 Prejemnik se odzove glede na svojo interpretacijo in
preide v vlogo pošiljatelja.
 ŠUM – vsak element, ki ovira komunikacijo.
Šumi
 Fizične ovire (tema, ropot, promet), npr. preslišiš
 Pomenske – zaradi nepremišljene in neustrezne
uporabe besed. Če ne uporabiš pravih besed, boš
napačno razumljen. Konflikti, ker pomen besed ni enak
oz. natančno dogovorjen. (Npr. starejši ne razume
slenga mladih, nestrokovnjak strokovnjaka, Slovenec
Kitajca …)
 Jezikovne – jecljanje, momljanje, nedokončanje stavkov,
nejasno govorjenje …
 Psihološke: selektivna pozornost, učinek pričakovanja,
halo učinek, napaka simpatije, predsodki, stereotipi,
potrebe, interesi, stališča, vrednote …
Pravila učinkovitega sporočanja
 Uporabljaj 1. osebo ednine (mislim, da, moj občutek je …) –
„jaz-sporočila“: govoriš v svojem imenu in prevzemaš
odgovornost.
 Sporočila oblikuj v celoti in specifično: pomembne
informacije, ne preskakuj, izpuščaj (tri pike), direktno, ne
med vrsticami („smeti so polne“).
 Skladno oblikuj besedna in nebesedna sporočila. Če si
odkrit, je to avtomatično. Če pa se opravičuješ in pri tem
zardevaš in umikaš pogled …
 Bodi pozoren na povratne informacije – preverjaj ali je
prejemnik pravilno razumel sporočila.
 Sporočanje prilagodi sprejemniku (otroku, nestrokovnjaku
…).
 Ko se odzivaš na sporočila drugih, le opisuj vedenje, ne
vrednoti (npr. moti me, ker klepetaš med razlago, ne: ti si
taki egoist …).
NEBESEDNO SPORAZUMEVANJE
je vsak način sporazumevanja, ki ne
vključuje besed. Pove več o odnosu med
osebami, njihovih čustvih, stališčih in
namenih kot besedno izražanje, saj je bolj
spontano in manj nadzorovano.
Razlikujemo več kanalov nebesedne
komunikacije:
1. Način govora in glas
Pri doživljanju različnih čustev se spreminja višina, glasnost
in barva glasu ter hitrost in ritem govora; sem sodijo tudi
jok, smeh, žvižganje, vzdihovanje ipd.
 Ko smo prestrašeni, je glas višji in tresoč.
 Ko smo jezni, govorimo glasneje in poudarjamo določene
besede.
 Ko smo veseli, je barva glasu svetla, topla.
 Prezir in žalost se izražata z nizkimi toni.
2. Obrazni izrazi
 Pri različnih čustvih se spreminjajo položaji obrvi in čela,
oči in vek ter mišic na spodnjem delu obraza.
 Pomemben del izražanja čustev je tudi stik s pogledom,
npr. dalj časa trajajoč pogled večina ljudi v zahodni
kulturi razlaga kot izraz naklonjenosti, izogibanje
očesnemu stiku pa je povezano z doživljanjem sramu.
Najmanj stikov s pogledom pa je pri žalosti.
 Večina raziskovalcev se strinja, da je obraz tisti del
telesa, ki je najbolj izrazen in zato tudi najbolj zanesljiv
vir informacij o čustvih in stališčih druge osebe. V
komunikaciji prav obraz opazujemo z največjo
pozornostjo. Ljudje smo sposobni razlikovati zelo drobne
in hitre spremembe v izrazu obraza, imamo namreč več
mišic za premikanje obraza kot katera koli druga
živalska vrsta. Nekateri izrazi, t. i. mikrogibi, trajajo
samo 0,2 sekunde, in to je to dovolj, da lahko pravilno
prepoznamo njihov pomen.
Obrazni izrazi pri temeljnih čustvih
Čustvo
Obrazni izrazi
Veselje Dvignjeni kotički ustnic, gubice okrog oči in okrog
zunanjih kotičkov ust, usta so lahko odprta, da se
vidijo zobje, lica so dvignjena.
Strah
Jeza
Žalost
Obrvi so dvignjene, zravnane in stisnjene skupaj, usta
in oči so odprte in napete, na sredini čela so
vodoravne gube.
Oči imajo izbuljen izraz, obrvi so spuščene in stisnjene
skupaj, usta so lahko ravna in stisnjena ali imajo
obliko kot pri kričanju, nosnice so lahno razširjene.
Kotički ust so spuščeni, ustnice se lahko tresejo. Oči so
priprte.
Vaja
Obrazni izraz
Dvignjeni kotički ustnic
Obrvi so dvignjene, zravnane in
stisnjene skupaj
Obrvi so spuščene in stisnjene skupaj
Gubice okrog oči in zunanjih kotičkov
ust
Oči imajo izbuljen izraz
Kotički ust so spuščeni
Usta in oči so oprte in napete
Usta so ravna in stisnjena ali imajo
obliko kot pri kričanju
V sredini čela so vodoravne gube
Dvignjena lica
Oči so priprte
Nosnice so rahlo razširjene
Usta so odprta, da se vidijo zobje
Ustnice se tresejo
Čustvo, za katerega je značilen
3. Kretnje
Na gibe ali kretnje rok (in tudi nog) smo po navadi manj
pozorni, zato so pomembni pri prepoznavanju prikritih
čustev.
Gibi so lahko sunkoviti ali sproščeni, hitri ali počasni,
pogostejši ali pa jih je manj.
Pri različnih čustvih se pojavljajo značilne kretnje, npr. za
doživljanje sramu ali zadrege so značilni gibi rok k nosu ali
ustom, doživljanje intenzivne jeze spremlja stiskanje pesti.
Kretnje po navadi služijo poudarjanju tistega, kar z
besedami nismo mogli dovolj izraziti (npr. s pestjo udarimo
po mizi in s tem poudarimo svojo jezo ali z močnim stiskom
rok ob pozdravu poudarimo svojo odločno naravnanost …).
Z nogami lahko nazorno kažemo nestrpnost.
Nekateri gibi glave imajo bolj enoznačen pomen; npr.
prikimavanje in odkimavanje, čeprav nekatera indijanska
plemena z odkimavanjem sporočajo pritrjevanje.
4. Telesna drža
Drža je povezana predvsem z intenzivnostjo čustev in je
lahko napeta, sproščena, toga, mlahava …
Drža telesa je izrazno dober kazalec našega počutja in
odnosa do teme ali sogovornika. Iz drže je razvidna
sproščenost, napetost, napadalnost, obrambno vedenje,
stopnja zaupanja ...
Tako naj bi tisti, ki so bolj samozavestni, ponosni, ki se
počutijo varne in močne, to izražali s pokončno, odločno
hojo, kot da imajo pred seboj popolnoma jasen cilj, sledijo
ravni črti ipd.
In obratno, tisti, ki že z držo telesa izražajo, da bi se
najraje skrili, ki hodijo plašno, tiho ipd., se s tem včasih že
navzven kažejo morebitnemu napadalcu kot možna žrtev.
5. Telesni prostor
 Intimni prostor: 15 do 50 cm (prijatelji, partnerji, bližnji
sorodniki).
 Osebni prostor: do 1,5 m (znanci, sodelavci).
 Socialni prostor: do 3,5 m neznanci (prodajalec, poštar …).
 Javni prostor: nad 3,5 m (javno nastopanje)
Odvisno od socialno-kulturnega okolja.
6. Dotik vedno pomeni vzpostavljanje intimnosti
(ženske dovolijo staršem in prijateljem več dotikanja kot
moški).
7. Druga neverbalna sporočila: z oblačili,
frizuro, nakitom, ličenjem, tatuji, vonjem, risbo,
poezijo, plesom …
Odražaš svojo ideologijo, pripadnost skupini,
svojo vlogo v njej.
RAZLAGANJE NEBESEDNIH ZNAKOV
Interpretiranje nebesednih znakov ni tako
preprosto, kot dajejo vtis popularnopsihološke knjige o nebesedni komunikaciji.
Na to, kakšni so sobesednikov odnos, čustva,
stališča, misli … nikoli ne moremo preprosto
sklepati zgolj iz samo enega znaka!
Npr. prekrižane roke in noge ter sklonjeno sedenje
morda res lahko pomeni, da se nekdo slabo počuti
in prevzema obrambno držo, lahko pa ga zgolj
zebe. Ženske tudi pogosteje sedijo prekrižanih nog
kot moški.
Nekaj prepoznavnih znakov prikrivanja
pravih čustev in laganja:
 besedni in nebesedni znaki se ne ujemajo (a lahko
pomeni tudi notranjo razdvojenost,
ambivalentnost, neodločenost),
 delamo gibe proti obrazu, npr. z roko zakrivamo
usta, se podrgnemo pod nosom, po licu, za ušesom
(a to lahko pomeni tudi zadrego),
 govorimo počasneje,
 vzpostavljamo manj očesnih stikov,
 povemo manj podrobnosti,
 delamo manj kretenj, s katerimi ilustriramo
povedano.
Komunikacija danes
 V ŽIVO
 PISMA
 EMAIL
 SMS
 NO PANIC
 PRIDI SEM SAMA
Maturitetna naloga 1
Jana je s starejšim bratom Matjažem tekmovala, kdo bo
zgradil višji in lepši stolp iz kock. Matjaž je bil sicer hitrejši,
a ko je polagal zadnje kocke, se je njegov stolp porušil.
Otroka sta bila najprej razočarana, nato pa je Matjaž jezno
brcnil v sestrin stolp in začel vpiti, da so kocke igrača za
otroke in da se ne gre več takih neumnih iger.
B) Navedite različne načine nebesednega izražanja čustev
in pri vsakem opišite, kako lahko z njim izražamo jezo. (4
točke)

mimika obraza: obrvi spuščene in stisnjene, usta stisnjena, rdečica,
nekoliko izbuljen izraz oči, oči so bolj stisnjene, nosnice lahno razširjene
…

stik s pogledom: dalj časa trajajoč pogled …;

drža telesa: toga, napeta …;

gibi: sunkoviti, hitri, delamo kretnje, s katerimi izrazimo jezo,
prevladujejo gibi gornjega dela telesa …;

način govorjenja in glas: glas je visok, glasnejši, bolj poudarjamo
nekatere besede …
Maturitetna naloga 2
Vsi učenci doživljajo v šolskih situacijah večji ali manjši strah.
Manjo je strah zlasti pri preverjanju in ocenjevanju. Pri ustnem
preverjanju pred tablo se počuti nelagodno, srce ji bije hitreje,
poti se in ne more se zbrati. Težko rešuje probleme in pove
prvi odgovor, ki ji pride na misel, da bi skrajšala mučni položaj.
B) Opišite, kako izražamo strah z govorico telesa, ter
poimenujte in pojasnite dve funkciji strahu. (4 točke)
 • široko odprte oči, rahlo odprta usta, privzdignjene obrvi,
bledica … (mimika obraza),
 • toga, napeta telesna drža (drža telesa),
 • sunkoviti, hitri gibi; otrpnemo, ne moremo se premakniti
… (gibi in kretnje),
 • glas je tresoč se, visok …(način govorjenja in glas).
Maturitetna naloga 3
Kakšna čustva doživlja neka oseba, nam pogosto več pove
izraz obraza kakor same besede. Slika prikazuje dva
značilna čustvena izraza (za veselje in jezo).
A) Navedite značilno obrazno mimiko za ti dve čustvi. (3
točke)
 veselje: oči so stisnjene, z gubicami v kotičkih, usta so
raztegnjena v nasmeh, včasih odprta, lica so
privzdignjena …
 jeza: oči so srepeče, obrvi so spuščene, stisnjene, z
gubo na sredi, usta so ravna in stisnjena, lahko z
navzdol obrnjenimi kotički …
B) Z dvema primeroma pojasnite, zakaj mora trgovec dobro
prepoznavati nebesedno izražanje čustev, če želi biti
uspešen. (4 točke)
 Če trgovec pri kupcu opazi mrščenje čela, nejevoljno
prestopanje, pogledovanje na uro …, se mora hitro
odločiti za najprimernejšo obravnavo ter kupca s
prijaznostjo in nasmehom pridobiti za nakup.
 Po čustvenem izrazu trgovec lahko spozna, ali bo
uspešen v prepričevanju kupca ali le zapravlja čas.
 Če opazi, da si kupec dalj časa ogleduje določen izdelek,
ga prime v roko, zadovoljno kima …, se je vredno
potruditi, saj je velika verjetnost, da bo trgovec uspešno
sklenil kupčijo.
C) Presodite, od česa je odvisna uspešnost prepoznavanja čustev.
Navedite in utemeljite tri presoje. (4 točke)
 število informacij: če poleg obrazne mimike lahko opazujemo še npr.
glas ali držo telesa, je uspešnost prepoznavanja dosti večja
 vrsta čustva: temeljna (osnovna) čustva prepoznamo dosti hitreje in
laže kakor kompleksna (sestavljena)
 poznavanje situacije: omogoča nam prepoznavanje kompleksnih
(sestavljenih) čustev oziroma razlikovanje med podobnimi čustvi
 starost osebe, ki izraža čustva: laže in natančneje lahko
prepoznamo čustva pri otroku kakor pri odraslem človeku, ki jih
pogosto prikriva ali zaigra
 poznavanje kulturnih pravil in navad v izražanju čustev: različni
narodi različno intenzivno izražajo čustva; nekateri pretiravajo z
izražanjem, drugi jih zatirajo; različna pravila, kakšno izražanje je
primerno za ženske ali kakšno za moške, za različne skupine …
 sposobnosti in izkušnje opazovalca: če se človek lahko vživi v
čustva drugega (empatija) ali čustva tudi sam pogosto izraža, je
uspešnejši v prepoznavanju
Maturitetna naloga 4
Iz Špeline sobe se je zaslišal prestrašen vzklik. Mama je prišla
pogledat, kaj se dogaja, in zagledala Špelo, kako je vsa bleda in
tresoča se stala sredi sobe ter s široko odprtimi očmi strmela v
velikega pajka, ki je na pajčevini visel s stropa.
C) Čustva izražamo predvsem z govorico telesa. Iz besedila naloge
izpišite besede, ki jo ponazarjajo, in presodite pomen nebesednih
sporočil v čustvovanju. (4 točke)
Besede, ki v besedilu naloge ponazarjajo govorico telesa: bleda, tresoča se,
široko odprte oči, strmela, (prestrašen) vzklik
Presoja pomena nebesednih sporočil v čustvovanju:

pogosto so bolj zanesljiv vir informacij o čustvih kakor besede

omogočajo prepoznavanje čustev pri npr. dojenčkih, gluhonemih ...

omogočajo ali podkrepijo izražanje čustev

dobro lahko izrazimo in prepoznamo predvsem osnovna čustva

nekateri čustveni izrazi so splošni in omogočajo medkulturno
sporazumevanje;

olajšajo nam ravnanje v medosebnih odnosih

uporabljajo se kot tehnike sproščanja pri telesnih in duševnih
obremenitvah
Blažena nerazumnost živali,
ločena od besed, ki so dane človeku,
da se z njimi do nesporazuma zastrupi. (Kajetan Kovič)
 Ideja za raziskovalno: enourno predavanje brez in z
neverbalno komunikacije (dinamika, gibanje, glas …),
nato test znanja
 Oddaja: REŠEVANJE KONFLIKTOV (po oddaji Blaznost
58:17, preskoči začetni del)

similar documents