VRSTNI*KO NASILJE V OTRO*TVU IN MLADOSTNI*TVU

Report
VRSTNIŠKO NASILJE
Martina Tomori
Maja Drobnič Radobuljac
Slovenski pediatrični kongres,
9. – 11. 10. 2014
Razvojni pogled
• Najpogostejši razlogi za nasilno vedenje otroka
– Razvojno pogojena manjša sposobnost obvladovanja (otrok v prvih
letih razvoja, duševno manj razvit otrok…)
– Neposrednost in nestrpnost hiperkinetičnega otroka
– Vzgojna zanemarjenost (neupoštevanje meja in socialnih meril..)
– Posnemanje vedenja drugih
– Izkušnje z vlogo žrtve – istovetenje z agresorjem
– Konstitucijsko ali psihoorgansko pogojena impulzivnost
Tomori M. Nasilno ponašanje u adolescenciji – od žrtve do nasilnika. In: Ćurčić V, editor. Destruktivnost i
autodestruktivnost mladih. Beograd: IP "Žarko Albulj", 2010: 55–8.
VRSTNIŠKO NASILJE
BORBA ZA MOČ
PRIDOBIVANJE STATUSA MED
VRSTNIKI Z NADVLADOVANJEM
DRUGIH
Pojavne oblike vrstniškega nasilja
•
•
•
•
neposredno telesno nasilje
psihološko nasilje
prikrite in težje prepoznavne oblike
nasilje preko elektronskih medijev
Glew GM, Fan M-Y, Katon W, Rivara FP, Kernic MA. Arch Pediatr Adolesc Med 2005; 159(11): 1026–31.
Messias E, Kindrick K, Castro J. Comprehensive Psychiatry 2014; 55(5): 1063–8.
Dake JA, Price JH, Telljohann SK. The Journal of school health 2003; 73(5): 173–80.
•
Spol
–
–
–
•
Epidemiologija
–
–
•
DEČKI IZVAJAJO NASILJE NAD VRSTNIKI POGOSTEJE KOT DEKLICE, NA BOLJ NEPOSREDEN NAČIN
(TELESNO NASILJE, USTRAHOVANJE…), PRI DEKLICAH JE BOLJ POGOSTO POSREDNO IN PSIHOLOŠKO
NASILJE TER IZKLJUČEVANJE ŠIBKEJŠIH
DEČKI SO POGOSTEJE ŽRTEV TELESNEGA NASILJA, DEKLICE PSIHOLOŠKEGA IN BOLJ PRIKRITEGA
NASILJA, VKLJUČNO Z OZNAČEVANJEM S SPOLNO VSEBINO
VSAJ 1/5 OTROK JE KDAJ ŽRTEV VRSTNIŠKEGA NASILJA
VSAJ 1/10 OTROK KDAJ IZVAJA NASILJE NAD VRSTNIKI
Okolje
–
–
–
MESTA, KJER SE ZBIRA VEČ OTROK
(ŠOLSKI HODNIKI, IGRIŠČA…) BREZ USTREZNEGA
NADZORA
Kramer A, Mesarič K, Velkavrh T. Dijaška organizacija Slovenije; 2013. Pridobljeno 18. 10. 2014 s spletne strani:
http://dijaska.org/dokumenti/Povzetek.pdf
Messias E, Kindrick K, Castro J. Comprehensive Psychiatry 2014; 55(5): 1063–8.
Dake JA, Price JH, Telljohann SK. The Journal of school health 2003; 73(5): 173–80.
Dejavniki, ki spodbujajo izvajanje nasilja
• Pozitivno vrednotenje dominantne vloge
• Pomanjkanje empatije, povezanosti, sodelovanja,
pripadnosti in vključevanja
• Izkušnje z nasiljem (podrejanjem,
nadvladovanjem šibkejših ) v družini in ožjem
okolju
• Sporočila o nadvladovanju v širšem okolju in
medijih
• Koristi, ki si jih otrok zagotovi z nasiljem nad
vrstniki
Tomori M. Slovenska Pediatrija. 2000; Suppl 1(7): 244–8.
Mazefsky CA, Farrell AD. J Child Fam Stud 2005; 14(1): 71–85.
Značilnosti otrok, ki izvajajo nasilje nad
vrstniki
•
•
•
•
Velika potreba po nadvladovanju in uveljavitvi
Vzdrževanje vtisa moči in samozavesti
Pomanjkanje empatije
Pozornost, usmerjena na prepoznavanje šibkosti
drugih
• Nesprejemanje drugačnih, vsakovrstna
nestrpnost do drugih
• Nepripravljenost za sodelovanje in povezovanje
• Kognitivni slog, usmerjen v pomen hierarhije
moči
Slaby RG, Stringham P. Pediatrics 1994; 94(4 Pt 2): 608–16.
Opazovalci
• raziskava o nasilju na srednjih šolah (Kramer in sod. 2013),
2000 dijakov:
– nasilje v veliki meri prisotno v SŠ
– opazovalci:
•
•
•
•
•
5% spodbuja nasilneža
7-14% žrtvi pomaga fizično
11-35% žrtvi pomaga verbalno
3-35% pove učitelju
27-59% se ne vmešava
• pomemben vpliv na razvoj psihopatologije pri žrtvah
in na vedenje nasilnežev (Kärnä in sod. 2010)
Kärnä A, Voeten M, Poskiparta E, Salmivalli C. Merrill-Palmer Quarterly 2010; 56(3): 261–82.
Kramer A, Mesarič K, Velkavrh T. Raziskava o nasilju na slovenskih šolah. Dijaška organizacija Slovenije; 2013.
Žrtve
• značilnosti
–
–
–
–
–
socialno nespretni, nevključeni
slaba samopodoba, nizka samozavest
navzven opazna drugačnost
socialno ogrožene družine
nasilje v družini
• raziskava o nasilju na srednjih šolah (Kramer in sod. 2013) 35% dijakov
žrtve nasilja:
– če so žrtve:
• 35% branijo besedno
• 31% branijo fizično, če je treba
• 14% povejo odraslemu
• posledice (anksioznost, depresija, PTSM, samomorilnost,
vseživljenjsko samorazvrednotenje) 1/3 žrtev
– večje tveganje, če žrtev v več obdobjih (Bogart in sod. 2014)
– ravnanje opazovalcev deluje zaščitno (Karna in sod. 2010)
Kärnä A, Voeten M, Poskiparta E, Salmivalli C. Merrill-Palmer Quarterly 2010; 56(3): 261–82.
Rigby K. Br J Educ Psychol 1999; 69 (Pt 1): 95–104.
Bogart LM, Elliott MN, Klein DJ, Tortolero SR, Mrug S, Peskin MF, et al. Pediatrics; 2014; 133(3): 440–7.
Kramer A, Mesarič K, Velkavrh T. Raziskava o nasilju na slovenskih šolah. Dijaška organizacija Slovenije; 2013.
Prepoznavanje žrtev
Pomembno prepoznati!
• strah iti v šolo, prihaja pozneje, gre po daljši poti
• pogoste pritožbe o telesnih težavah
• bolj odvisni od svojih staršev kot prej
• med odmori, na izletih, prireditvah ob učiteljici
• poškodovane ali izgubljene potrebščine, prosijo starše za
denar
• modrice, drugi sledovi poškodb
• nenadne spremembe vedenja (tesnobnost, jokavost, zapiranje
vase, umik od vrstnikov)
Kärnä A, Voeten M, Poskiparta E, Salmivalli C. Merrill-Palmer Quarterly 2010; 56(3): 261–82.
Rigby K. Br J Educ Psychol 1999; 69 (Pt 1): 95–104.
Bogart LM, Elliott MN, Klein DJ, Tortolero SR, Mrug S, Peskin MF, et al. Pediatrics; 2014; 133(3): 440–7.
Mikuš Kos A. Vrstniško nasilje v šolah. Ljubljana: ZPM Slovenije, 1995: 10-23.
Preprečevanje vrstniškega nasilja
• pojav še vedno spregledan
• brez pravega odziva se stopnjuje
• učinkovito le preprečevanje
–
–
–
–
vrednostni sistem
odnos do nasilja
posluh za druge in drugačne
medsebojno sodelovanje in zdrav način sporazumevanja
• usklajeno delovanje vseh sistemov – družine, šole in
drugih (Schuster & Bogart, Pediatrics 2013)
• odkrito spregovoriti brez stigmatiziranja udeleženih
Bogart LM, Elliott MN, Klein DJ, Tortolero SR, Mrug S, Peskin MF, et al. Pediatrics; 2014; 133(3): 440–7.
Obravnava vrstniškega nasilja
• obravnava v okolju, kjer je prisotno
• gradnja pozitivne samopodobe in učenje
funkcionalnih socialnih strategij
• pomoči potrebni izvajalci, žrtve in opazovalci!
• psihopatologija možna pri vseh udeleženih
Olweus D. , 2003; Peterson L, Rigby K. J Adolesc 1999; 22(4): 481–92; Schuster MA, Bogart LM. Pediatrics 2013;
131(1): e288–91.
Pomoč izvajalcem nasilja
• razvojna raven, socialna zrelost, motivi
• sprememba kognitivnega pojmovanja mesta med
drugimi (razvoj samopoštovanja brez nadvlade)
• samopodoba (konstruktivne možnosti uveljavitve),
socialne spretnosti, razvijanje obč. empatije
• NE kazni in represivnega odziva
• delo s starši, pedagogi
Ukrepanje zdravstvenih delavcev, ki se srečajo z
otrokom žrtvijo, izvajalcem ali opazovalcem VN
• oskrba poškodb
• ocena prisotnosti duševnih motenj (in usmeritev naprej, če
je potrebno)
• o nasilju obvestiti otrokove skrbnike
• obvestiti okolje, kjer se to izvaja (najbolje, da starši)
• ukrepi šole (okolja):
–
–
–
–
ne izpostavlja storilcev in žrtev po nepotrebnem pred drugimi
jih s problemom sooči in zavzame primerno stališče
po potrebi obvesti starše drugih vključenih otrok
izobraževanje vseh učencev o nasilju med vrstniki, stališčih do
nasilja nasploh in ukrepih v primeru nasilja (izobraževanje
opazovalcev, kako ukrepati)
• ključen primeren odnos staršev / neposredno sodelovanje s
šolsko svetovalno službo ali CSD
Olweus D. , 2003; Peterson L, Rigby K. J Adolesc 1999; 22(4): 481–92; Schuster MA, Bogart LM. Pediatrics 2013;
131(1): e288–91.

similar documents