Prezentacija_prejetih_pripomb

Report
DIGITALNA AGENDA
Delovna skupina za digitalizacijo
Sestanek 20. 5. 2013
Informacija
• Skupni panel vseh treh skupin bo predvidoma
• 5. junija 2013 ob 10 uri na Ministrstvu za
kulturo, dvorana v pritličju
Dnevni red
1. Osnutek pripetega dokumenta z do sestanka prejetimi
komentarji
2. Prejeta merila za izbor gradiv za digitalizacijo
Minimalne zahteve za zagotavljanje kakovosti
digitalizacije vsebin s področja kulturne dediščine
Odziv
• Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino,
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Informacijsko-dokumentacijski center za dediščino
Osrednja knjižnica Celje
Mestna knjižnica Ljubljana
Univerzitetna knjižnica Maribor
Narodna in univerzitetna knjižnica
Muzej novejše zgodovine Slovenije
Moderna galerija, Ljubljana
Slovenska kinoteka
Pokrajinski arhiv Koper
Gimnazija Nova Gorica
Minimalne zahteve za zagotavljanje kakovosti
digitalizacije vsebin s področja kulturne dediščine
• Moderna galerija, Ljubljana (1)
• Skeniranje / Fotografiranje z digitalno kamero
• Povsod se omenja samo skeniranje, vendar digitalizacija poteka
tudi s pomočjo digitalnih fotoaparatov.
• Skenerji
• Mogoče bi bilo dobro dati tudi priporočila, kakšne skenerje uporabiti
za različno občutljiva gradiva.
Minimalne zahteve za zagotavljanje kakovosti
digitalizacije vsebin s področja kulturne dediščine
• Moderna galerija, Ljubljana (1)
• Knjige, Serijske publikacije
• Digitaliziranje knjig in publikacij v celoti:
• Digitaliziranje v celoti je v večini primerov edino smiselno. Vendar bi
radi opozorili, da so v muzejski dejavnosti oddelki, kjer je bolj smiselna
in tudi edina možna (saj hranimo samo članek in ne cel časopis)
parcialna digitalizacija, npr. digitalizacija posamezne kritike o
določenem umetniku ipd. S tem ustvarjamo digitalni arhiv o umetniku,
kar je naša naloga.
• Shranjujemo v PDF formatu
• (Athena</Recommendations and best practice report regarding the
application of standards, including recommendations for a harvesting
format and fact sheets for dissemination priporoča XML, kot alternativo
navaja PDF in DjVu)
Minimalne zahteve za zagotavljanje kakovosti
digitalizacije vsebin s področja kulturne dediščine
• Moderna galerija, Ljubljana (1)
• Slike, grafike, risbe in druga dvodimenzionalna umetniška
dela
• Isto kot pri Različna dvodimenzionalna gradiva, le da mora biti na
vsakem skenu/posnetku prisotna barvna lestvica.
• Tridimenzionalna umetniška dela
• + fotografiranje z več strani
• Instalacije
• + fotografiranje celote in posameznih delov
Minimalne zahteve za zagotavljanje kakovosti
digitalizacije vsebin s področja kulturne dediščine
• Slovenska kinoteka (1)
• Digitalizacija filma
• Trenutni standardi za digitalni kino izhajajo večinoma iz Digital Cinema Initiatives (DCI) specifikacij,
katerih namen je zagotoviti poenoten nivo tehničnih zmogljivosti, zanesljivosti in nadzora kakovosti na
mednarodni ravni.
• Skeniranje
• priporočeno vsaj v 4K ločljivosti
• po možnosti skeniranje negativa, interpozitiva ali internegativa
• skeniranje tudi okolice sličic
• zajemanje zvoka vzporedno ali ločeno od slike
• Kot formata za hranjenje na dolgi rok sta primerna samo DCDM ali nešifriran DCP.
• Digital Cinema Distribution Master (DCDM) - nabor master datotek, namenjen ustvarjanju
oglednih kopij (DCP-jev). DCDM-ji obstajajo v različnih formatih znotraj opredeljenih
standardov. So nešifrirani in nestisnjeni (ali brezizgubno stisnjeni), zato je lahko njihova
velikost zelo velika (do več terabajtov).
Minimalne zahteve za zagotavljanje kakovosti
digitalizacije vsebin s področja kulturne dediščine
• Slovenska kinoteka (2)
• Format sličic je TIFF z 12 ali 16-bitno barvno globino ali brezizgubni JPEG2000 format.
• Zvok je v nestisnjenem .wav formatu.
• Digital Cinema Package (DCP) - DCP predstavlja dostopno kopijo in vsebuje sličice, zvočne
sledi, podnapise itd. Ta nabor datotek je distribuiaran kinematografom in je kot tak namenjen
predstavitvi dela občinstvu.
• Sličice DCP-ja so stisnjene, tako da dveurni film v 4k ločljivosti zavzame 250 GB prostora.
DCP standardi so zavoljo učinkovite distribucije strogo določeni.
•
•
•
•
MXF in XML datoteke
Sličice stisnjene po JPEG2000 standardu
2K (2048x1080) ali 4K (4096x2160) ločljivost
hitrosti predvajanja (sličic na sekundo - FPS): 24, 25, 30, 50, 60 in arhivske hitrosti 16, 200/11(~18), 20
in 240/11(~22)
• 12-bitna barvna globina po X'Y'Z'
• do 16 kanalov zvoka (48 ali 96 kHz vzorčenje s 24 biti po vzorcu)
Minimalne zahteve za zagotavljanje kakovosti
digitalizacije vsebin s področja kulturne dediščine
• NUK (1)
• Poimenovanje datotek / splošna priporočila
• Ime naj bo čim krajše;
• Lahko je pomensko ali brezpomensko, a bolje je, da je iz njega
razviden opis, ki je neodvisen od lokacije (recimo tom_jones_0001
je bolje kot 0001);
• Uporabljamo alfanumerične znake, črke latinske abecede in
arabske številke brez diakritičnih in posebnih znakov ter ločil (razen
_ in -);
• Pri številčenju uporabljamo ničle pred eno, dvo ali trimestnimi števili
(denimo 001, 065, 0145);
• V imenu naj ne bo presledkov;
• Datume izražamo v skladu s standardom ISO 8601.
Minimalne zahteve za zagotavljanje kakovosti
digitalizacije vsebin s področja kulturne dediščine
• NUK (2)
• Rokopisi
• Optična prepoznava besedila (OCR)
• Običajno ni možna
• Ponavadi pod rokopise spadajo tudi strojepisi (niso tiski).
• Tudi za rokopise bi bilo smiselno zagotoviti transkripcije
(pogosto so zelo nečitljivi, pa še iskalno bi bilo) oz. ocr,
kadar je pisava enolična.
Minimalne zahteve za zagotavljanje kakovosti
digitalizacije vsebin s področja kulturne dediščine
• MK, Direktorat za kulturno dediščino, INDOK
• Različna dvodimenzionalna gradiva (glasbeni tiski, zemljevidi,
fotografije, gravure / odtisi, risbe, plakati, razglednice)
• Vsa ta gradiva ne morejo v isto skupino.
• Upoštevati specifike fotografij.
• Pri fotografijah imamo pozitive in negative, diapozitive ... Resolucija
300 dpi je za diapozitive prenizka (priporočilo je 2400 dpi)
• glej npr.:
• ATHENA / Recommendations and best practice report regarding the
application of standards, including recommendations for a harvesting format
and fact sheets for dissemination (2009)
• http://www.athenaeurope.org/getFile.php?id=538, stran 30
Minimalne zahteve za zagotavljanje kakovosti
digitalizacije vsebin s področja kulturne dediščine
• MK, Direktorat za kulturno dediščino, INDOK
• Pri metapodatkih je treba upoštevati specifičnosti posameznih
področij (knjižnice, arhivi, muzeji, nepremična dediščina) in
področne opisne metapodatkovne standarde.
• Najprej narediti smiselno strukturo skupin vseh gradiv (tiskana
gradiva preveč podrobno v primeri z drugimi vrstami gradiv) in
strukturo opisa priporočila (na način, da bo ponavljanja
besedila čim manj), šele nato pisati vsebine priporočil.
• glej npr.:
• ATHENA / Recommendations and best practice report regarding the
application of standards, including recommendations for a harvesting
format and fact sheets for dissemination (2009)
• http://www.athenaeurope.org/getFile.php?id=538
Merila za izbor gradiv za digitalizacijo
Osrednja knjižnica Celje
• Varovanje in zaščita gradiva
• Kompletiranje zaloge pomembnega historičnega gradiva
• Povečanje dostopnosti gradiva
Mestna knjižnica Ljubljana
• Resman, S.: Digitalna domoznanska zbirka, Knjižnica 49(2005)3,
39-52
• določitev zbirke, primerne za digitalizacijo;
• opredelitev ciljne skupine uporabnikov;
• določitev vidika digitalne zbirke, ki je za ciljno skupino uporabnikov
najpomembnejši (natančnost reprodukcije, dobra dokumentacija,
dostopnost);
• premislek o prednostih in slabostih zbirke glede na njeno vsebino, celovitost
in povezljivost z drugimi digitalnimi zbirkami;
• izbor najprimernejše oblike digitalnega prenosa (polno besedilo, slike);
• ovrednotenje interesa za vključevanje zbirke na internet (Ostrow, 1997).
Pri digitalni domoznanski zbirki poudarjeno zasledujemo dva smotra:
• zaščito – ko gre za omogočanje dostopa do redkega in občutljivega gradiva;
• dostopnost – ko tako gradivo ni več dostopno samo izbrani strokovni
javnosti.
»Izbor in digitalizacija gradiva, pomembnega za ohranjanje kulturne dediščine
in gradiva, pomembnega za dostop do informacij o lokalni skupnosti« in
»Aktivno delovanje na domoznanskem portalu Kamra« Strateškega načrta
MKL za obdobje 2010‒2012 (2009),
v prenovljeni brošuri Spoznati bližino (2010).
Univerzitetna knjižnica Maribor
• Starejše gradivo in domoznanski vidik (mariborensija)
• Ohranjenost gradiva
• Povečanje dostopnosti (raritetno gradivo)
Muzej novejše zgodovine Slovenije
• Obsežne fotografske zbirke (2,3 mio. izvirnih fotografij)
• Različni nosilci (največ črno-belih negativov)
• Na izbor vpliva:
• Stanje gradiva,
• Letni program dela / program razstav,
• Uporabniki / zahteve darovalcev (razstava, digitalizacija)
• Razpoložljivi viri (kadrovski, finančni, infrastrukturni)
• Prioriteta: najstarejše gradivo
Moderna galerija, Ljubljana
• Dejavniki:
• Potrebe zunanjih uporabnikov
• Potrebe razstavnega programa
• Sodelovanje v mednarodnih projektih
• Sistematična digitalizacija zbirk MG (arhivov in dokumentarnega
gradiva – rokopisi, zapuščine umetnikov …)
• Na izbor vpliva:
• Razpoložljivi viri (kadrovski, finančni, infrastrukturni)
Pokrajinski arhiv Koper
• V arhivih je običajno, da gradivo za digitalizacijo izbiramo
glede na:
• pogosto uporabo in poškodovanost slednjega,
• na starost in potrebo po dodatni zaščiti,
• občutljivost podlag in
• prezentativnost.
Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino, Informacijskodokumentacijski center za dediščino
• Cilji:
• zagotavljanje materialnega varstva gradiv (izvirniki se ne uporabljajo več)
• povečanje dostopnosti do gradiv
• popularizacija gradiv
• enostavnejša manipulacija za dopolnjevanje metapodatkov
• Merila:
• občutljivost gradiva (npr. negativi na steklenih ploščah)
• starost gradiva
• unikatnost (redkost) gradiva
• vrednost (pomen) gradiva
• frekvenca uporabe gradiva, povpraševanje s strani uporabnikov
• obstoj metapodatkov
• velikost zbirke
• zagotovitev celovitosti digitalne zbirke – digitalizirajo se vsi dokumenti v zbirki in
ne samo izbrani (velja predvsem pri manjših zbirkah)
• finančni viri
Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino, Informacijskodokumentacijski center za dediščino
• Priporočila glede selekcije gradiv
• Selection Procedures for Digitisation / JISC Digital Media
• http://www.jiscdigitalmedia.ac.uk/guide/selection-procedures-for-digitisation/
• MINERVA / Technical Guidelines for Digital Cultural Content Creation
Programmes (Version 2.0: September 2008)
• http://www.minervaeurope.org/publications/MINERVA%20TG%202.0.pdf
• Druga priporočila glede digitalizacije
•
• ATHENA / Recommendations and best practice report regarding the
application of standards, including recommendations for a harvesting format
and fact sheets for dissemination (2009)
• http://www.athenaeurope.org/getFile.php?id=538
• ATHENA / Guidelines for Geographic Location Description (2011)
• http://www.athenaeurope.org/getFile.php?id=1027
Gimnazija Nova Gorica
• Dostopnost gradiv, ki jih pripravlja šola za učence, dijake in
širšo javnost:
• seminarske, projektne, maturitetne in raziskovalne naloge (v osnovnih
in srednjih šolah);
• drobni tisk (šolska glasila (od prvega letnika izdaje dalje), literarna
glasila, vabila, publikacije, gledališki in koncertni listi šolskih prireditev);
• plakati in drugi likovni izdelki učencev in dijakov;
• dodatna gradiva za pouk (skripta, dodatna učna gradiva, delovni listi
ipd. ki jih pripravijo učitelji)
• V programih umetniških gimnazij:
• Digitalizacija slikovnega gradiva, katerega avtorji so dijaki (risbe, slike,
inštalacije – predvsem v umetniških gimnazijah likovne smeri);
• Digitalizacija uprizoritev v programih dramsko –umetniške in plesne
smeri;
• Digitalizacija glasbenih uprizoritev v gimnazijah glasbene smeri.

similar documents