Nekoi primeni na kompjuterite

Report
.
Nekoi primeni na kompjuterite
doc. d-r Roza Aceska
Nekoi primeni na kompjuterite
Kompjuterizacijata e navlezena vo site ~ovekovi dejnosti.
Samo od kreativnosta na korisnikot zavisi kako }e se primeni
kompjuterot. Sepak, mo`e da nabroime 3 glavni oblasti na
primena, i toa:
- Memorirawe i pristap do informacii;
- Kompjuterski komunikacii i
- Ve{ta~ka inteligencija.
Ostanatite oblasti, na pr. upravuvawe so procesi,
kompjuterski simulacii, razni tehni~ki aplikacii, primeni vo
obrazovanieto, administracijata, naukata, vo bankarstvoto itn.
mo`e da se smetaat za podoblasti na ovie tri oblasti.
Memorirawe i pristap do informacii.
Da se osvrneme na poimot informacija: - ~esto
upotrebuvan zbor vo sekojdnevniot `ivot i ima vrska so
vesti, podatoci, poraki, simboli, znaewe, literatura, razni
dokumenti, inteligencija, tajni i doverlivi podatoci itn.
Postojat stotici definicii na poimot informacija;
na primer, edna glasi:
Informacijata e informacija, ne e materija, ne e energija.
Definicijata: Informacija e organizirana kolekcija od
podatoci, kade podatok e rezultat na direkten uvid.
Sistemi za upravuvawe so bazi na podatoci
... neophodni vo rabotata na firmi; na pr. vo
smetkovodstvo za vodewe na finansiskoto rabotewe, vo
human resources za evidencija na vrabotenite, za kni`ewe i
rashod na sostojbata vo magacini i sli~no.
Baza na podatoci se definira kako mno`estvo od me|usebno
povrzani podatoci, memorirani zaedno so kontrolirana
redundanca (me|usebno logi~ki povrzanite podatoci se
locirani na isto mesto na primer) i nezavisno od programite {to
gi koristat.
Vo pove}eto sistemi za upravuvawe so bazi na podatoci,
informaciite se pretstavuvaat preku entiteti i atributi.
Organizacija na informaciite
vo baza na podatoci
Entitet e mno`estvo slogovi so precizno odredeni atributi {to
go karakteriziraat entitetot.
Na primer, entitetot 'student' e karakteriziran so atributite:
prezime i ime, broj na indeks, doma{na adresa, datum na
ra|awe, lista na polo`eni ispiti itn.
Pri izborot na podatoci od edna baza na podatoci, lesno se
vr{i selekcija zatoa {to korisnikot bi baral odredeni atributi.
Naj~esto upotrebuvani modeli za grupirawe na podatocite se
- relacionen
- mre`en
- hierarhiski
Relacionen model na organizacija na podatoci
Primer: za potrebite na Oddelot za matematika i informatika,
se anga`iraat demonstratori od povisokite godini na studii, so
prosek nad 8.5. Pa vo bazata vo studenstka slu`ba se listaat
site studenti/entiteti ~ii atributi se: godina na studii >2 i prosek
>8.5.
Vo bazata podatocite se grupirani vo tabeli, {to e
najednostaven prikaz na podatocite i se logi~ki model na
podatoci. Vakviot model se narekuva relacionen model i e
najpopularen za upotreba, tokmu poradi ednostavnosta.
Mre`niot i hierarhiskiot sistem na baza na podatoci se
neprakti~ni za sekojdnevna upotreba.
.....
Sistem za prebaruvawe i filtrirawe na podatoci
(data mining) brzo i to~no go nao|a baraniot podatok
Primer: biblioteka - iljadnici knigi i spisanija so najrazli~ni statii,
sli~ni na baraweto na korisnikot, od koi tokmu edna mu e potrebna
na korisnikot. SFP treba da gi donese onie podatoci {to bi mu bile
od pogolem interes. Toj gi filtrira podatocite iskopani od SP, vrz
osnova na nekoj filter (~esto F e vremeto na priem na
informacijata).
Primer: vo e-po{ta korisnikot mo`e da gi filtrira porakite spored
vremeto na priem, no isto taka i spored ispra}a~ot na porakata ili
pak spored temata na porakata. Vakvata selekcija e analogna na
rabotata na sistemot za upravuvawe so bazi na podatoci.
Sodr`inski identifikatori. Na primer, Gmail ima opcija na
prebaruvawe niz porakite za listawe na site poraki {to sodr`at
konkreten zbor ili fraza, {to e ve}e filter.
Filtrirawe na podatocite
Bitno e koj zbor }e se upotrebi kako filter: vo pr. so gmail, bi bilo
irelevantno da se upotrebuva filter - samo znak, kako @, za{to
so takvo filtrirawe }e se izlistaat site poraki vo sanda~eto. Na
ve`bite podocna }e rabotime vo Excel, kade lesno i brzo se
izveduva FP. Slednoto video dava kratok voved vo FP vo Excel,
http://www.youtube.com/watch?v=uPh0S1BuxdE
Kaj BP problemot na analiza na sodr`inata ne e biten - glavniot
problem se sveduva na gradewe na apstrakten model za
pretstavuvawe na podatocite i razvivawe na jazik za definicija i
manipulacija so podatocite. SQL - standard query language e
naj~esto upotrebuvan jazik za prebaruvawe vo bazite na podatoci.
Prebaruvawe na podatoci
Ovde podetalno ke se zadr`ime na poimot prebaruvawe na
podatoci (data mining): Prebaruvaweto se sostoi od 5 glavni
elementi:
- prviot element e ekstrahirawe, transformacija i polnewe ili
takanare~eno loadirawe na podatocite vo sistemot za
upravuvawe so bazi na podatoci;
- potoa se skladiraat i menaxiraat podatocite vo databazata;
- se obezbeduva pristap do podatocite na analiti~ari;
- se vr{i analiza na podatocite so soodveten softver i
- se prezentiraat podatocite vo korisen format, naj~esto vo
tabela ili pretstaveni vo graf.
Tehniki na analiza pri rabota so bazi na podatoci:
Ve{ta~ki nevralni mre`i: nelinearni modeli za predviduvawe, {to
u~at niz praksa, kako biolo{kite nervni mre`i vo svojata struktura.
Genetski algoritmi: Gi koristat metodite na optimirawe kako {to e
genetsko kombinirawe, mutacija i prirodna selekcija, Po svojot
dizajn nalikuvaat na prirodnata evolucija.
Granawe (decision trees): se razgranuvaat kako drvo, vo razni
pravci na odluki; generiraat pravila za klasifikacija vo kolekcijata
podatoci. Na pr. Future search results
Vizualizacija na podatoci: Vizuelnata interpretacija na kompleksnite
vrski me|u podatocite so pove}e dimenzii (atributi) ja olesnuva
rabotata so ogromni kolekcii na podatoci. Ovde ~esto se koristat
grafi~ki alatki za ilustrirawe na me|usebnite vrski na podatocite
Multimediski sistemi
Informacijata pretstavena vo pove}e od eden oblik, kako {to e
tekst, zvuk, slika, video... se narekuva multimediska informacija
(MMI).
Najgolem del od informaciite {to doa|aat do na{ite setila se
multimediski. Sekoj film e multimedisko izdanie, kako slo`ena
kolekcija od zvuci i podvi`ni sliki. Kompjuterski sistem {to integrira
informacii od MM priroda se narekuva multimediski (MMS) sistem.
Razvojot na MM sistemi e od ogromno zna~ewe denes, pove}eto
informacii {to doa|aat do nas na internet se MM.
.
Problemite vo MM sistemi se od nekolku tipa:
memoriski, kade prvo pra{awe e na~inot na memorirawe i
baraniot kapacitet na memorija; potoa se javuva problemot na
selekcija, odnosno listawe, prebaruvawe i filtrirawe na
podatocite; drug problem e
organizaciskiot, vo vrska so strukturnite modeli i internata
organizacija na informaciite, potoa mo`e da se javat mre`ni
problemi, vo vrska so transfer na MM podatoci itn.
Se o~ekuva glavno pole na istra`uvawe da e efikasnoto filtrirawe
na MM informacii. Od interes se sistemi vo koi lesno i brzo se
nao|a posakuvaniot podatok, duri i koga korisnikot ne znae koj e
to~no toj podatok. Primer: filterot na Facebook, {to gi dava
reklamite od desna strana na interfejsot, tipizirani i individualizirani
od istorijata na odnesuvaweto na korisnikot. Sekoj korisnik ima
razli~ni prijateli, statusi itn,.. soo dvetni reklami na uvid.
Uspe{nosta na filterot nosi profit za FB, dokolku korisnikot reagira
na taka postavenite reklami, pa jasno e deka podobruvaweto na
filtrite e od ogromno zna~ewe za kompanijata.
Ve{ta~ka inteligencija.
Modernata definicija
inteligentni sistemi',
za VI e 'prou~uvawe i dizajn na
kade inteligenten sistem e s-m {to ja precepira svojata okolina
i prevzema akcii {to gi zgolemuvaat {ansite za uspe{no
izvr{eni zada~i. Xon Mekkarti, koj go izmisli poimot artificial
inteligence-AI, go definira kako 'nauka i in`enerstvo potrebni
za proizvodstvo na inteligentni ma{ini.
Drugi imiwa {to se koristat se kompjuterska inteligencija,
sinteti~ka inteligencija ili racio.
AI
Poimot VI se koristi i za opis na ma{inskite programi, odnosno
za inteligencijata {to sistemot ja projavuva. Vo istra`uvawata
na VI se koristat alatki i poznavawa od pove}e poliwa, kako
{to se
kompjuterskite nauki, psihologijata, filozofijata, nevrologijata,
kognitivnata nauka, lingvistikata, ekonomijata, verojatnost,
optimizacijata i logikata.
Istra`uvawata se preklopuvaat so onie na robotikata,
kontrolnite sistemi, logistikata, prepoznavaweto na govor, na
lice itn.
ma{ina {to razmisluva?
Prvo pra{awe na koe mora da se odgovori e 'Dali mo`e da se
napravi ma{ina {to razmisluva inteligentno?'. Odgovorot e
seu{te tema na debati, iako denes se' pove}e e interesno da
se odgovori na pra{aweto 'Dali mo`e da se konstruira
programa {to }e se pribli`i do ~ovekovata sposobnost na
mislewe?' Seu{te nedostigaat soznanija za principot na
rabota na ~ove~kiot mozok i mo`ebi zatoa ova pra{awe e
seu{te otvoreno.
Terminot Ve{ta~ka inteligencija uka`uva na inteligencija
sozdadena na ve{ta~ki na~in. Najop{to, VI e sposobnost na
kompjuterite da izvr{uvaat operacii za koi se potrebni
~ove~ko nivo na inteligencija.
Sporna definicija - porano na primer, se smetalo deka
inteligenten e onoj ~ovek {to e odli~en igra~ na {ah. No denes
imame programi {to gi pobeduvaat i majstorite, iako nivniot
proces na odlu~uvawe i strategija se bazira samo na
sposobnosta da presmetuvaat brzo i da predviduvaat iljadnici
~ekori nanapred vo {ahovskata igra. [to zna~i, uspehot na
kompjuterite vo {ahot se dol`i na zgolemenata memorija i
brzina na procesirawe, a ne na inteligencijata.
No, inteligentno razmisluvawe e potrebno vo i navidum
ednostavni presmetki. Sekako deka ne e potrebna
inteligencija za da se presmeta zbir na 2 broja, tuku samo
algoritam na presmetka. No, za da se re{i netipi~en integral
so simboli~ki presmetki, kako {to e integral od e^x * sin^2 (x),
tuka ve}e e potrebna inteligencija.
Drug primer na inteligencija e sposobnosta na inteligentno
rasuduvawe, zaklu~uvawe, apstrahirawe i debatirawe na
nekoja tema, na primer: socijalnite dnevni slu~uvawa, ~ija
kompleksnost e uslo`neta so ~ovekovata priroda.
No vo nekoi oblasti, kako {to e preveduvaweto, napraveni se
ogromni ~ekori napred; od bukvalno preveduvawe na tekst,
dene{nite procesi mo`at da preveduvaat i prenosni zna~ewa,
koristej}i go kontekstot na tekstot. Primer za sekojdnevno
podobruvawe na ova pole e google translate, koj seu{te gi
razviva opciite so pomo{ na site korisnici, preku opcijata na
dodavawe na podobar prevod na odreden segment od
prevodot.
Robotikata e domen kade razvojot na VI ima dostignato
najgolema
prakti~na
primena.
Avtomatiziranoto
proizvodstvo vo golemite fabriki ima golem napredok.
No, ovie roboti sepak ne poseduvaat dlaboko nivo na
inteligencija i se pobliski vo odnesuvaweto na ma{ini
otkolku na inteligentni `ivotni. Ovde vleguva na scena
ma{inskoto u~ewe, kade kompjuterot stanuva popameten
niz iskustvo, odnosno u~i od prethodnite operacii ili od
tu|i akcii, na drugi kompjuteri. Self-improving artificial
inteligence
http://www.youtube.com/watch?v=omsuTsOmvsc
Drug primer na VI se ekspertskite programi, koi imaat
ogromni resursi i znaewa skladirani vo niv, od nekoja
oblast. Ovde primer se online doktorite, programi za
dijagnostika vrz baza na simptomi {to korisnikot gi
prijavuva, pa preku ogromen sistem od if- naredbi, nad
500, stignuva do mnogu ~esto to~na dijagnoza.
Zgolemuvaweto na mo}nosta na kompjuterite nosi
inovacii na poleto na VI. Duri se postavuva pra{aweto dali
inteligencija e ne{to pove}e od samo sevkupna baza na
znaewa so efikasni algoritmi za nao|awe informacii i
odlu~uvawe. Vo sekoj slu~aj VI denes e ne{to pomalku, a
istovremeno i ne{to pove}e od ~ove~kata inteligencija.
Va`en primer na primena na VI e virtuelnata realnost.
Osven vo kompjuterski igri, taa se koristi na primer vo
elektronskoto kupuvawe (e-shopping). Klientot mo`e
virtuelno da se pro{eta niz prodavnicata, da gi 'proba'
proizvodite, da ima konsultacija so online-prodava~, da ja
plati stokata i da mu bidat ispora~ni kupenite proizvodi
duri i vo rok od samo 24 ~asa. So toa se izbegnuvaat
gu`vite vo prodavnicite, nenao|aweto na soodvetniot broj
ili model itn. Vo taa smisla, elektronskoto kupuvawe e
ne{to pomalku,a istovremeno i ne{to pove}e od obi~noto
kupuvawe.
Za ve{ta~ka inteligencija, interesen kratok osvrt na Mi~io
Kaku
http://www.youtube.com/watch?v=PW8rgKLPHMg
i solidno predavawe
http://www.youtube.com/watch?v=oozFn2d45tg
Primena na VI tehnologiite. Skoro site sovremeni granki na
naukata i in`enerstvoto gi upotrebuvaat alatkite i tehnikite od
domenot na VI.
Ekspertski sistemi. }e dademe ilustriracija na procesite na
rezonirawe vo ekspertski sitem za vremenska prognoza, so
poseben osvrt na gradbata. Ekspertskiot sistem se sostoi od
baza na znaewe, baza na podatoci i specijalna programa
(inference engine), zadol`ena za iznao|awe odgovori od bazata
na znaewa, so pomo{ na kombinacija od logi~ki rasuduvawa i
primena na verojatnost.
Najednostavno iska`ano preku primer, neka vo bazata na
znaewa go imame soznanieto deka, ako e sparno i obla~no,
toga{ }e vrne, kako i soznanieto deka, ako vrne, toga{ patot vo
Volkovo }e se poplavi. Neka vo bazata na podatoci stigne
podatokot deka neboto se naobla~uva nad Volkovo. Toga{
programata gi upotrebuva znaewata od bazata na znaewa i vr{i
prognoza, so izvesna verojatnost, deka patot kaj Volkovo }e se
poplavi.
Prepoznavawe na sliki i sceni. Edna digitalna slika e
matrica od pikseli {to sodr`at osnovna informacija za
'nijansa na sivo'. Za da se prepoznae/interpretira, slikata
minuva niz tri osnovni procesi.
Vo prviot proces, se filtrira slikata od 'bu~avata', odnosno
od gre{kite na fokusot i sli~no. Na narednoto nivo, se
zasiluvaat detalite i segmentacijata, na primer, se deli
slikata na objekti od interes. Na tretoto nivo, se vr{i
prepoznavawe na objektite od segmentiranata slika,
imenuvawe na oblicite i prepoznavawe na scenata. Pri
toa se koristat algoritmi za prepoznavawe na oblici, kako
i algoritmi sli~ni na onie vo ekspertskite sistemi.
Prepoznavawe/razbirawe na govor. Se javuvaat dva problemi.
Prv problem e da se izdvojat slogovite na izgovoreniot zbor i
da se opredelat karakteristikite kako amplituda, frekvencii i
sli~no. Zborovite toga{ mo`e da se identifikuvaat od
ekstrahiranite karakteristiki, so pomo{ na tehniki za
prepoznavawe na obrasci. Od skoro vreme, za klasificirawe na
zborovite se vo upotreba nevralni mre`i. Problemot na
razbirawe na govorot, na primer, na angliski, vklu~uva
sintaksi~ka i semanti~ka interpretacija na zborovite vo
re~enicite, i na re~enicite vo eden paragraf. Zna~i, potrebno e
da se razbere gramatikata na jazikot za da se sfati zna~eweto
na izgovorenata sodr`ina.
Prepoznavawe/razbirawe na govor.
Potrebno e i razbirawe na kontekstot, zatoa {to zborovite imaat
pove}e zna~ewa i zna~eweto im se menuva zavisno od frazata
vo koja se upotrebeni. Za da se razvie ma{ina {to bi izvr{uvala
naredbi od prose~en korisnik, od ogromna va`nost e toj robot
da razbira govoren jazik, pa da mo`e da ja izvr{i zada~ata
iskomunicirana verbalno so sekojdneven jazik ili so sleng
ponekoga{.
Eden primer na ve}e integriran proizvod na pazarot e
foneti~kata ma{ina za pi{uvawe, {to go razbira govorot i ja
pe~ati izgovorenata sodr`ina.
Inteligentna kontrola. Vo kontrola na procesi,
avtomatiziraniot kontrolor e kreiran vrz osnova na
poznati modeli na procesot i baranite celi na kontrola.
Koga vo dinamikata na edna fabrika ima delumno
nepoznati elementi, toga{ postojnite tehniki za dizajn na
avtomatskata kontrola ve}e ne vr{at rabota. Vo takvi
situacii podobra e kontrola {to se bazira na nekoi
vostanoveni pravila. Toga{ in`enerot-ekspert za kontrola
na procesi postavuva nekolku pravila na procesot na
proizvodstvo, voden od minatite iskustva, no i vo golema
mera od svojata intuicija. Dopolnitelno mo`e da se
upotrebat pravilata od fuzzy logic, {to e uspe{no primeneto
vo pove}e industriski sistemi. Tipi~en vakov primer e
fuzzy logic kontrolata na nuklearen reaktor.
Kompjuterski komunikacii
Dene{noto
op{testvo
e
isklu~itelno
informati~ki
orientirano. Golemiot i brz tehnolo{ki napredok
doprinesuva za frekventni noviteti vo oblasta na
komunikaciite i tie se se' pobrzi i se' poefikasni. So
povrzuvaweto na kompjuterskata i telefoniskata mre`a vo
edna zaedni~ka telekomunikaciska mre`a, ~ovekot mo`e
da e postojano povrzan i dostapen za komunikacija vo
nekoja forma, ili pak i na pove}e na~ini.
Na primer mobilnata telefonija dava i mo`nost za
postojano surfawe i chat-awe, {to e ve}e standard vo
sekojdnevnite telefoniski komunikacii.
Kako {to ve}e spomnavme, kompjuterska mre`a e
kolekcija od kompjuterski sistemi i uredi, povrzani so
edna cel – razmena na informacii i zaedni~ka upotreba na
resursi, kako {to se memorija i izlezni uredi. Aktuelniot
streme` e povrzuvawe na site kompjuteri vo edna mre`a
koja, kako celina, bi imala pove}e mo`nosti od zbirot na
site elementi. Aspektite na benefitot od vakvata
povrzanost se brojni. Nie ovde }e nabroime nekolku vida
na kompjuterski komunikacii:
razmena/spodeluvawe na podatoci
internet
zaedni~ki interfejsi
razmena na fajlovi po FTP
email komunikacija itn.
Povrzuvawe na kompjuterskite sistemi. Vo edna mre`a
postoi kompjuter-doma}in (host), na koj se povrzuvaat
pove}e korisnici i zatoa negoviot kapacitet i resursi
voobi~aeno se ogromni. Sekoj korisnik se povrzuva
preku terminal (monitor i tastatura) pridru`en so
kompjuter so slab kapacitet, nare~en lokal, a zadol`en za
lokalno podigawe na operativniot sistem. Sekoj drug
kompjuter na mre`ata se narekuva dale~en (remote) vo
odnos na lokalniot. Koga kompjuterite se povrzani vo
ramkite na edna zdrada ili kampus, mre`ata se narekuva
LAN (local area network). Koga kompjuterite se geografski
oddale~eni vo razli~ni gradovi i zemji, toga{ mre`ata e od
tipot WAN (wide area network).
Procedurite na komunikacija, zaedno so formatot i
na~inot na razmenuvanite podatoci se narekuva
komunikaciski protokol, zna~i, komunikaciski protokol e
kolekcija od pravila za pakuvaweto na informaciite i
na~inite na nivna razmena. Se te`nee protokolite na
komunikacija da se standardiziraat zaradi poednostavno
komunicirawe me|u razli~ni lokalni mre`i. Denes
najrasprostranet e TCP/IP (transmission control and internet
protocol), kompunikaciski protokol i negovite mre`ni
servisi. Ovoj protokol se upotrebuva za komunikacija vo
sekoj tip na mre`a.
Kompjuterskite sistemi mo`e da se povrzani so direktni vrski,
so lokalni mre`i (lan) ili so telefonska mre`a. Direktnata vrska
se koristi koga kompjuterite se fizi~ki mnogu blisku i imaat
potreba od golema razmena na podatoci i programi, a lokalna
mre`a ne postoi. Toga{ edniot kompjuter ima uloga na samo
malku pove}e od eksteren hard-disk. Dokolku e mo`no, se
preferira povrzuvawe vo LAN mre`ata, zaradi polesno
ostvaruvawe na vrskata.
Vrkata preku telefonska mre`a vklu~uva i poseben ured
nare~en modem. Vo posledno vreme se pove}e e vo upotreba
wireless mre`ata, {to e mnogu prakti~no zatoa {to vo osnova se
raboti za radio-povrzanost. Kompjuterite se opremeni so
bez`i~en adapter {to gi transformira podatocite vo radio
signali i obratno. Adapterot gi pra}a signalite do bez`i~en
ruter, koj e povrzan vo LAN-mre`a.
Internet
Internet e globalna kompjuterska mre`a na razmena na
informacii. Kompjuterite vo mre`ata se locirani nasekade
na Zemjata i se fizi~ki povrzani so kabli, preku TCP/IP
protokolot. Vo svetot ima nad 6.8 milijardi lu|e, a se
procenuva deka nad 1.9 milijardi koristat internet. Ovoj
broj postojano raste i negovata vrednost mo`e da se
proveri na internet sajtot
http://www.internetworldstats.com/stats.htm .
Kako
kaj
stanardnata
po{tenska
i
telefonska
komunikacija, taka i vo internet komunikacijata sekoj
kompjuter ima ednozna~no opredelena adresa, kako {to e
[email protected] Korisnik e imeto na korisnikot
na kompjuterot, institucija e imeto na institucijata vo koja
se upotrebuva kompjuterot, a domen e tipot na
institucijata i kratenka od imeto na dr`avata.
Na primer, na{iot server ereb1 ima kompletna adresa
ereb1.mf.ukim.edu.mk. mf i ukim stojat za imeto na
institucijata, edu stoi za tipot na institucijata-obrazovna, a
mk za imeto na dr`avata.
Drugi ekstenzii se acakademska, com- od kompanija, gov- vladina, net- mre`na
ekstenzija itn.
Za ~ovekot, vakviot na~in na imenuvawe e sosema
soodveten, zatoa {to e opisen i dava osnovni informacii
za adresata na kompjuterot. Od gledna to~ka na ma{inata
pak, vakvoto adresirawe e nezgodno, pa se zamenuva so
adresa vo oblik na broevi.
Na primer, adresata na mojot slu`ben kompjuter e
194.149.133.68 i se prepoznava kako kompjuter vrzan vo
mre`ata na MFS. Vakvoto adresirawe e te{ko za pomnewe,
pa korisnicite na internet ne gi koristat IP-adresite.
Pristapot od korisni~kiot kompjuter do nekoj drug
kompjuter vrzan vo mre`ata se izveduva na sledniot
na~in: Na{iot kompjuter ja proveruva svojata lista na
adresi na kompjuteri so koj e vo direktna vrska. Vo
potvrden slu~aj, pristapot e obezbeden. Vo negativen
slu~aj, kompjuterot 'znae' na koj kompjuter da mu go
prosledi baraweto.
Toj kompjuter, zadol`en za ostvaruvawe na natamo{na
vrska, ja povtoruva postapkata na proverka vo listata
pristapni adresi itn. Internet adresite se zadavaat po
odobreno barawe od institucija zadol`ena za dodeluvawe
adresi i domeni, nare~ena Network information center.
The world wide web, ili skrateno www, e najva`niot servis
preku koj se dobivaat informaciite na internet. Svetskata
mre`a e hipermediski sistem od komu-nikaciski jazli,
rasporedeni nasekade niz svetot. Navigacijata niz raznite
komunikaciski jazli se nevidlivi za korisnikot i toj nema
oset za konkretnata fizi~ka lokacija na jazolot na koj e
priklu~en.
Od 1989 godina, koga e postavena vo Cern, [vajcarija, pa
do denes, svetskata mre`a neprekinato raste i nudi
najrazli~ni tipovi na podatoci; na primer, prezentacii na
kompanii i nivnite proizvodi i uslugi, potoa dnevni
vesnici, obrazovni servisi, elektronsko kupuvawe, razni
portali za zabava itn.
Standardniot pristap do nekoja url
objekt (uniform
recource locator) e
preku birawe na adresata http:\\
aaa.bbb.ccc. ... .xx/imenik1/imenik2/datoteka.
Kratko da objasnime {to zna~i sekoj segment od
adresata: prvite nekolku imiwa informiraat za imeto na
institucijata kade e lociran kompjuterot, potoa sledi
objasnuvawe za tipot na institucijata i imeto na dr`avata,
a po kosata crta sledat imenicite i podimenicite vo koi e
snimena datotekata datoteka.
Nekoi od najpopularnite navigaciski serveri se Google,
potoa sledat yahoo i msn i taka natamu.
Transfer na datoteki vo mre`a. Glavna aktivnost na
korisnicite vo kompjuterskata mre`a e razmena na
datoteki. Na internet denes ima milijardi javni datoteki, so
sodr`ini interesni za nekoi korisnici. Kaj datotekite so
javen pristap, korisnicite se smetaat za anonimni
(anonimous) i slobodno mo`e da gi prevzemat, na primer
kaj javni biblioteki. Kaj nekoi datoteki, edinstveno se bara
adresta na korisni~kiot kompjuter, ili pak email adresata
pred da se dozvoli pristap, so cel da se vodi nekakva
evidencija za korisnicite {to mu pristapuvaat na fajlot,
naj~esto vo komercijalni celi.
^esto se pravi i obratnoto, odnosno korisnikot nudi
datoteki za javna upotreba, odnosno, svoite podatoci gi
prefrla na nekoj remote sistem. Se razbira, transferite na
datoteki se pravat i vo sistemi kade korisnikot mora da se
logira/najavi so lozinka i korisni~ko ime.
Osnovniot metod na transfer na datoteki e FTP – file
transfer protocol. Sekako deka ~esto razmenata na datoteki
me|u korisnicite se vr{i i po email, ili preku rapidshare i
sli~ni platformi. Dokolku ima interes od pogolem servis
za spodeluvawe na datoteki, mo`e da se kreiraat razni
veb-platformi za vakvi uslugi.
Eden takov primer e kolekcijata na nau~ni trudovi na
Nuhag http://www.univie.ac.at/nuhag-php/bibtex/ vo Viena,
Avstrija, {to sodr`i ogromen broj na nau~ni podatoci.
Koga nekoj korisnik ima login i pasvord na nekoj remote
kompjuter vo mre`ata, toga{ toj mo`e da raboti na toj
kompjuter kako da e fizi~ki do nego. Vakva situacija e
~esta vo nau~nite istra`uvawa, koga imame zaedni~ki
proekt so lu|e {to se vo drugi dr`avi na primer, ili pak
koristime bazi na podatoci ili specifi~ni programi {to gi
nemame na na{iot kompjuter. Servisot za ovaa namena e
Telnet na primer.
@mail
Elektronskata po{ta kako na~in na komunikacija e {iroko
rasprostanet, osobeno za delovna komunikacija. Privatnata
komunikacija, osobeno kaj pomladata populacija se odviva preku
javni platformi, kako {to e Facebook.
Interfejsot za rabota so elektronskata po{ta e razli~en i zavisi
od programata i od kompjuterot na koj se raboti. Golem del od
email uslugite se preku web- platformi, na primer gmail, no
zaradi evidencija na razli~ni mailovi od nekolku razli~ni
serveri, e zgodno da se koristi programa od tipot Outlook
Express kaj Windows, zaradi snimawe na mejlovite i pristap do
site email accounts. Na primer, za slu`beni potrebi go koristam
[email protected], no email-serverot na MFS me uslovuva da
gi bri{am mailovite od server, za da imam prostor vo sanda~eto. Pa
zatoa, podobro e da koristam outlook express koj }e mi za~uva kopii
od site mailovi na mojot hard-disk.
@mail
Na pr. za slu`beni potrebi go koristam [email protected],
no email-serverot na MFS me uslovuva da gi bri{am mailovite od
server, za da imam prostor vo sanda~eto. Pa zatoa, podobro e da
koristam outlook express koj }e mi za~uva kopii od site mailovi na
mojot hard-disk.
Kako kontrast, gmail-account-ot ima skoro neograni~en kapacitet i e
vo {iroka upotreba duri i za delovni komunikacii, zaradi ostanatite
uslugi {to gi nudi google, kako {to e google chrome. Filterot za
sortirawe na mailovite e dosta zgodna alatka pa mo`e da se
organiziraat mailovite vo posebni papki, kako {to se rabotni papki,
privatni papki, itn.

similar documents