Ocena tveganja za vzdrževalna dela

Report
Ocena tveganja za vzdrževalna dela
Etbin Tratnik, univ. dipl. inž., višji svetovalec
Sektor za varnost in zdravje pri delu, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve
Seminarji “Varnost pri vzdrževalnih delih”, 2010
Copyright © Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve
Vse pravice pridržane. Nobenega dela te prezentacije ni dovoljeno reproducirati,
razmnoževati ali razpošiljati v kakršni koli obliki brez predhodnega pisnega
dovoljenja Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve.
Enostaven postopek ocenjevanja tveganja za vzdrževalna dela
na podlagi
postopka ocenjevanja tveganja v petih korakih.
POMEMBNO: Ni toliko pomembna metodologija ocenjevanja
tveganja. Najpomembnejši pri ocenjevanju tveganja so:
- izvedeni varnostni ukrepi,
- roki za izvedbo ukrepov in
- odgovorna oseba za izvedbo teh ukrepov.
Pet korakov ocenjevanja tveganja:
1. KORAK: Identificirajte nevarnosti
2. KORAK: Ugotovite, kdo bi lahko bil poškodovan in kako
3. KORAK: Ocenite tveganja in se odločite, ali so obstoječi
preventivni ukrepi ustrezni ali je potrebno narediti kaj več
4. KORAK: Zabeležite svoje ugotovitve
5. KORAK: Ponovno preverite svojo oceno in jo popravite
(spremenite), če je to potrebno
1. KORAK: Identificirajte nevarnosti
• če boste sami izvajali identifikacijo nevarnosti in ocenjevanje
tveganja, se sprehodite do vseh delovnih mest, in opazujte, kaj bi
lahko ogrozilo varnost in zdravje delavcev in drugih oseb, ki bi lahko
bile prisotne na teh delovnih mestih.
• ne upoštevajte neznatnih nevarnosti, ampak se raje osredotočite
na pomembne nevarnosti, ki lahko rezultirajo v resni škodi ali
prizadenejo več ljudi.
• vprašajte za mnenje delavce ali njihove predstavnike. Le-ti so
morda zasledili nekatere stvari, ki takoj na prvi pogled niso očitne.
• navodila proizvajalcev opreme so lahko zelo koristna pri
identificiranju nevarnosti in ocenjevanju tveganja.
•
prav tako so uporabni tudi podatki o poškodbah in poklicnih
boleznih oziroma boleznih v zvezi z delom.
Vzdrževalci so bolj kot drugi delavci izpostavljeni različnim
tveganjem, in sicer kemičnim, fizikalnim, biološkim in
psihosocialnim.
Ti dejavniki lahko povzročijo akutne ali kronične zdravstvene
težave, vključno s poklicnimi boleznimi, resnimi poškodbami ali
smrtjo.
Ocenjuje se, da je z vzdrževanjem povezanih 10–15 % nezgod pri
delu s smrtnim izidom in 15–20 % vseh nezgod pri delu. V
nekaterih dejavnostih je z vzdrževanjem povezana več kot polovica
vseh nezgod pri delu.(Vzdrževanje ter varnost in zdravje pri delu, statistična slika, EU-OSHA, 2010)
Nevarnosti, ki ogrožajo vzdrževalce
Fizikalni dejavniki tveganja:
•
zdrsi, spotiki, padci z višine, z opremo povezane nezgode,
•
hrup,
•
vibracije,
•
ekstremne temperature
•
sevanje
•
težka bremena
•
gibi v prisilni drži in delo v nerodnem položaju (ročno
premeščanje težkih bremen, sklanjanje, poklekanje, seganje,
porivanje in vlečenje, delo v zaprtih/utesnjenih prostorih)
Kemični dejavniki tveganja:
•
izpostavljenost vlaknom (npr. azbestu ali steklenim
vlaknom),
•
požar, eksplozija,
•
stik z nevarnimi snovmi.
Biološki dejavniki tveganja:
•
bakterije,
•
plesen in glivice.
Psihosocialni dejavniki tveganja:
•
časovni pritisk in slaba organizacija dela,
•
neustrezen delovni čas.
Ostali faktorji/nevarnosti pri vzdrževalnih delih, ki lahko
pomembno pripomorejo k povečanju nevarnosti/tveganj:
•
slab nadzor nad rezervnimi deli, tako da se za zamenjavo
uporabljajo deli, ki ne ustrezajo zahtevanim specifikacijam,
kar lahko vodi do povečanega tveganja za razlitje, požar ali
eksplozijo;
•
napaka pri izpustu tekočin in plinov pred demontažo
stroja lahko privede do nekontroliranega izpusta gorljivih ali
strupenih snovi;
Vir: www.hi-maintenance.co.uk/
•
nepravilno oziroma pomanjkljivo vzdrževanje, kot na
primer:
- nepravilna nastavitev instrumentov za
vključitev delovne opreme,
motor se po vključitvi vrti v napačno smer,
nepravilna nastavitev sklopke na črpalkah in
mešalnikih lahko povzroči pregrevanje,
varovala in varnostne naprave po koncu
vzdrževanja niso bila ponovno nameščena
oziroma priključena,
tesnila niso bila ponovno nameščena,
nepravilno privijačeni ali manjkajoči vijaki,
napačna usmerjenost nepovratnih ventilov,
nepravilno spojene/instalirane cevi in upogljivi
elementi,
preveč zategnjene vzmeti izpustnih ventilov.
•
vzdrževalci slabo poznajo delovno okolje, v
katerem se izvajajo vzdrževalna dela (npr.
neizvedene ocene tveganja, pomanjkanje varnostnih
znakov, slabo določeni postopki, postopki in ukrepi
reševanja v sili niso določeni/izvedeni), kar lahko
vodi do vžiga vnetljivih snovi ali resnih poškodb
zaradi uporabe neustrezne osebne varovalne opreme;
•
neusposobljeni delavci izvajajo vzdrževalna dela…
Vir: www.york.ac.uk
2. KORAK: Ugotovite, kdo bi lahko bil poškodovan in kako
Ne pozabite na:
•
mlade delavce, pripravnike, vajence,
•
vzdrževalce, pogodbenike, obiskovalce, itd., ki niso
vedno prisotni na delovnem mestu,
•
druge osebe, ki bi lahko bile poškodovane zaradi delovnih
nalog, ki jih opravljate.
Vir: www.sarvam.in/maintenance.htm
3. KORAK: Ocenite tveganja in se odločite, ali so obstoječi
preventivni ukrepi ustrezni ali je potrebno narediti kaj več
•
presoditi morate, kolikšna je verjetnost, da bi nevarnost
povzročila škodo in kako resna bi verjetno bila ta škoda.
To vam bo pomagalo pri odločitvi o tem, kako nujna je
izvedba posameznih ukrepov.
•
vprašati se morate, ali ste zadostili vsem zahtevam, ki vam
jih nalagajo predpisi s tega področja. Poskušajte narediti
čim več; zakonske zahteve so nekaj minimalnega, kar
morate izpolniti.
•
nadzorovanje tveganja pomeni, da naredite vse, kar je v
vaši moči, da zagotovite, da nihče ne bo poškodovan
oziroma ne bo obolel.
Primer nevarnosti/tveganja: Padec težkih predmetov
•
pri vzdrževalnih delih je treba večkrat premestiti zelo težke
predmete. Če tak predmet pade, so lahko posledice zelo hude.
•
običajno so na voljo žerjavi, viličarji in razni podporni
elementi, katerih uporaba nam je na prvi pogled lahko zelo
znana in enostavna, vendar pa se je treba zavedati, da so
vzdrževalna dela običajno redki dogodki, ki zahtevajo
redko uporabo delovne opreme za dvigovanje.
•
pred uporabo take opreme je nujno potrebno predhodno
preveriti njeno stanje in se dobro (vsakič ponovno) seznaniti
z vsemi podrobnostmi njenega delovanja.
•
običajno aktivnosti dvigovanja težkih bremen predstavljajo
najnevarnejšo fazo vzdrževanja, in jih je treba zaradi tega
ustrezno natančno načrtovati in tudi ustrezno nadzorovati.
Do nezgode najpogosteje pride zaradi naslednjih razlogov:
•
okvara delovne opreme za dvigovanje,
•
neustrezen način dvigovanja in privezovanja bremen,
•
neustrezni in/ali neustrezno postavljeni podporni
elementi,
•
nepravilno ocenjena teža ali težišče bremena,
•
precenjena nosilnost posameznih elementov delovne
opreme za dvigovanje.
Kateri so ključni preventivni varnostni ukrepi?
•
zagotoviti je treba, da vsi delavci, ki sodelujejo pri
vzdrževanju, poznajo in se zavedajo tveganj zaradi
dvigovanja in premeščanja težkih bremen;
•
načrt dvigovanja bremen mora vsebovati ocenjena
tveganja za varnost in zdravje pri delu, potrebno delovno
opremo, postopke dvigovanja in razporeditev odgovornosti
in delovnih nalog. Podatki, ki so pri tem pomembni, so:
teža bremena, oblika bremena, uravnoteženost bremena,
razmestitev točk dvigovanja (zanke), ali je možno izvesti
dvigovanje tako, da se delavci ne bodo nahajali pod visečim
bremenom, ali bodo potrebni začasni podporni elementi itd.;
•
vsem delavcem je treba jasno razložiti vse korake
dvigovanja bremen;
•
pred dvigovanjem bremen je treba oceniti tveganja
in izvesti varnostne ukrepe;
•
zagotoviti je treba, da je pri privezovanju bremena
prisotna usposobljena in zelo izkušena oseba;
•
poskrbeti je treba, da se za dvigovanje ali podpiranje
težkega bremena uporabi le za to namenjena in
pregledana delovna oprema;
•
zagotoviti je treba, da težko breme nikoli ne ostane
nezavarovano, kjer obstaja možnost, da to breme
pade, se prevrne ali zdrsne;
•
zagotoviti je treba, da se pod privezanim prosto
visečim težkim bremenom ne izvajajo delovne
aktivnosti.
4. KORAK: Zabeležite svoje ugotovitve
Izjava o varnosti je mesto, kjer se zabeležijo pomembne
ugotovitve vašega ocenjevanja tveganja.
Pri ocenjevanju tveganja morate NUJNO:
•
narediti ustrezen pregled delovnih mest,
•
upoštevati vse osebe, ki bi lahko bile izpostavljene
tveganjem,
•
obravnavati vse pomembne nevarnosti, pri tem pa
upoštevati število oseb, ki so lahko izpostavljene,
•
zagotoviti, da so preventivni ukrepi ustrezni in da je
preostalo tveganje majhno.
5. KORAK: Ponovno preverite svojo oceno in jo popravite
(spremenite), če je to potrebno
•
Vsakokrat, ko pride do sprememb, ki lahko vplivajo na
ocenjevanje tveganja oziroma na varnost in zdravje pri delu,
je treba oceno tveganja spremeniti oziroma dopolniti.
•
Spremembe lahko nastanejo pri delovnih postopkih,
delovni sili, v organizacijski strukturi, pri uporabi delovne
opreme in nevarnih snovi, lahko pa tudi v tehničnem znanju,
zakonodaji ali standardih.
•
Postavite si rok za ponoven pregled in popravek ocene
tveganja.
Primer tabele, ki lahko služi za beleženje ugotovitev ocene tveganja
Nevarnost/
tveganje
Kdo bi
lahko bil
poškodovan
in kako?
Kateri
ukrepi so
že bili
izvedeni?
Kateri nadaljnji
ukrepi morajo biti
izvedeni?
Za izvedbo
ukrepa je
odgovoren
Rok za
izvedbo
ukrepa
Ukrep
izveden
(datum)
….
….
…
…
…
…
…
…
…
…
…
…
…
….
….
…
….
…
….
…
….
Nekaj primerov:
Nevarnost/
tveganje
Kdo bi lahko bil
poškodovan in
kako?
Kateri ukrepi so že bili izvedeni?
Kateri nadaljnji ukrepi
morajo biti izvedeni?
Padci in zdrsi
Vzdrževalci,
zaposleni v
podjetju, in
pogodbeniki
lahko utrpijo
poškodbe, če
jim zdrsne na
razlitju, ali če
padejo preko
predmetov
zaradi neurejenega
delovišča.
- na splošno dobro redno vzdrževanje
urejenosti delovišča (npr. uvedeni
so postopki v primeru razlitja olja);
- tla so na splošno v dobrem stanju;
- dobra osvetljenost delovišča; palete
so shranjene na zato določenem
mestu;
- delavci nosijo ustrezne varovalne
čevlje z dobrim oprijemom.
Trenutno niso potrebni
nadaljnji ukrepi.
Nevarnost/
tveganje
Kdo bi lahko bil
poškodovan in
kako?
Kateri ukrepi so že bili izvedeni?
Kateri nadaljnji
ukrepi morajo biti
izvedeni?
Delo na
višini
Vzdrževalec in
pogodbeniki
lahko padejo z
višine, na primer
pri popravilu
stroja ali
lokalnega
sistema
prezračevanja,
in utrpijo zelo
resne ali celo
smrtne
poškodbe.
- vsi pogodbeniki, vzdrževalec in drugi
delavci se predhodno dogovorijo o
varnem načinu dela na višini;
- delovna oprema za dostop (npr. lestve,
odri) je shranjena v vzdrževalčevi
delavnici in preverjena pred vsako
uporabo. Po uporabi se ta oprema takoj
pospravi nazaj na zato predvideno
mesto.;
- vzdrževalec je usposobljen za varno
uporabo lestev in odrov.
Potrebno je
organizirati
celodnevno
usposabljanje za
varno delo na višini
za delavce v
podjetju (tudi
vzdrževalca), ki
bodo izvajali dela na
višini.
Nevarnost/
tveganje
Kdo bi lahko bil
poškodovan in
kako?
Kateri ukrepi so že bili izvedeni?
Kateri nadaljnji
ukrepi morajo biti
izvedeni?
Hrup
Vzdrževalec in
pogodbeniki lahko
utrpijo poškodbe
sluha, če delajo v
hrupnem
delovnem okolju
ali uporabljajo
hrupno delovno
opremo (na primer
kotno brusilko).
- če je le možno, se vzdrževalna dela na
strojih in drugje izvajajo takrat, ko
stiskalnice ne delujejo (stiskalnice
povzročajo velik hrup);
- vzdrževalec ima na voljo ustrezno
osebno varovalno opremo (naušnike,
čepe) za varovanje sluha in je
usposobljen za pravilno ravnanje in
vzdrževanje te opreme;
- pogodbeniki so poučeni, da morajo
uporabljati ustrezno osebno varovalno
opremo za varovanje sluha (naušnike,
čepe), ko delajo v hrupnem okolju ali
uporabljajo hrupno delovno opremo;
- stroji, kot so vrtalni stroji in kotne
brusilke so ustrezno vzdrževani, tako da
se zagotovi njihovo čim tišje delovanje.
Trenutno niso
potrebni nadaljnji
ukrepi.
Nevarnost/
tveganje
Kdo bi lahko bil
poškodovan in
kako?
Kateri ukrepi so že bili izvedeni?
Kateri
nadaljnji
ukrepi
morajo biti
izvedeni?
Stroji
Vzdrževalec in
ostali lahko
utrpijo resne
poškodbe
zaradi
nezavarovanih
gibljivih delov
na strojih.
- vsi nevarni deli strojev so ustrezno
zavarovani v skladu z navodili
proizvajalca, vsa varovalna oprema se
nahaja na ustreznih mestih stroja;
- varovala na strojih so pregledana
vsak mesec in vzdrževana v dobrem
stanju;
- vsak nov stroj je ustrezno preverjen,
če je nameščena oznaka CE, če je bila
priložena ustrezna Izjava o skladnosti,
če ni očitnih lahko dostopnih nevarnih
gibljivih delov, če postavitev stroja ne
predstavlja dodatno nevarnost oziroma
tveganje, če so priložena ustrezna
navodila za uporabo in vzdrževanje
itd.;
- na stiskalnicah se izvajajo dnevne
kontrole (dvoročni vklop, prisotnost
ustreznih varoval, delovanje stroja itd.).
Trenutno
niso potrebni
nadaljnji
ukrepi.
Nevarnost/
tveganje
Kdo bi lahko bil
poškodovan in kako?
Kateri ukrepi so že bili izvedeni?
Kateri
nadaljnji
ukrepi morajo biti
izvedeni?
Utesnjeni/
zaprti
prostori
Vzdrževalec in
pogodbeniki lahko utrpijo
resne ali celo smrtne
poškodbe, če ostanejo
ujeti v utesnjenih/
zaprtih prostorih.
- ne izvajajo se nobena dela v
utesnjenih/zaprtih prostorih, razen
če dela drugače ni možno opraviti
(na primer vzdrževalec čisti stroj z
zunanje strani, z uporabo orodij, ki
omogočajo notranje čiščenje, tako
da se izogne vstopu v notranjost
stroja);
- pri vseh delovnih nalogah, pri
katerih mora vzdrževalec ali
pogodbenik delati v utesnjenem ali
zaprtem prostoru, se predhodno
izvede konkretna ocena tveganja in
določijo ustrezni varnostni ukrepi za
varno delo, na primer da morata biti
vedno prisotna vsaj dva delavca, da
so zagotovljene ustrezne
komunikacijske naprave, da se
izdela plan reševanja itd.
Preveriti je treba
plan reševanja in
izvesti vajo
reševanja delavca iz
utesnjenega ali
zaprtega prostora.
Hvala za pozornost!

similar documents