KRUG NA BOI KRUG NA BOI Analogna kolor {ema KRUG NA BOI

Report
BOJATA KAKO SREDSTVO ZA
DIZAJN NA TEKSTILOT
Karakteristiki na bojata
Ton na bojata, H (Hue)
Svetlina, L (Lightness)
Zasitenost,C (Chroma,Saturation,
Intensity)
Ovie dimenzii na bojata ovozmo`uvaat
nejzina interpretacija vo oboeniot
prostor.
KARAKTERISTIKI NA BOJATA
TON
Svetlinata so
odredena branova
dol`ina e ton, boja
ili spektralna boja.
Site boi vo
spektarot se tonovi.
KARAKTERISTIKI NA BOJATA
SVETLINA
Svetlinata se odnesuva na svetlinata ili
temnosta na bojata. Site boi poseduvaat
prirodna svetlina pri {to tie izgledaat naj~isto.
Nekoi boi, kako `oltata, se po priroda svetli.
Drugi, kako violetovata, se prirodno potemni.
So dodavawe na bela boja sekoj pigment }e
stane posvetol. So dodavawe na crna boja
najgolem broj od pigmentite }e stanat potemni.
Svetlina mo`e da imame i bez boja
(ahromatski boi). Crnoto, beloto i sivoto imaat
svetlina a nemaat boja.
KARAKTERISTIKI NA BOJATA
SVETLINA
Crnoto
ima svetlina - 1
^ist ton
ima svetlina 0
Beloto
ima svetlina 1
KARAKTERISTIKI NA BOJATA
ZASITENOST
Zasitenosta e povrzana so
intenzitetot na bojata, ili
kolku bojata e jasna,
brilijantna ili tapa.
Zasitenata boja ima visok
intenzitet i e jasna.
Tapata boja e nezasitena
ili so slab intenzitet.
Zasitenosta se narekuva i hroma. Boja bez
brilijantnost (bez ton) e ahromatska.
KARAKTERISTIKI NA BOJATA
ZASITENOST
Vo krugot na boi e prika`an
odnosot pome|u tonot, po ivicata na
krugot i zasitenosta,
od centarot kon ivicata.
Triagolnikot ja poka`uva zavisnosta
pome|u svetlinata, (vertikalno) i
zasitenosta, (horizontalno).
SISTEMI ZA NARA^KA NA BOI
SISTEMI ZA NARA^KA NA BOI
Munsell razvil sistem vo koj {to boite gi opi{al
numeri~ki. Vo ovoj sistem ima
5 primarni i 5 sekundarni tonovi. Tonot,
svetlinata i zasitenosta se rangirani so broevi.
So ubotreba na ovoj sistem mo`eme lesno da gi
opi{eme boite.
Bojata e tri-dimenzionalna poradi trite
karakteristiki: ton, svetlina i zasitenost.
Tri-dimenzionalniot model koj go koristi
Munsell sistemot se vika drvo na boi.
Centralnoto steblo e svetlinata (ahromatsko) so
10 granki - tonovi.
Tonovite na sekoja granka gradiraat od najtapo
do brilijantno odej}i od centarot kon nadvor.
SISTEMI ZA NARA^KA NA BOI
CIE vrednostite se
odredeni preku
testirawe na grupa
posmara~i. Ovie
eksperimentalno
bazirani vrednosti
mo`at da se
koristat za
merewe i sporedba na boite dobieni so razli~ni
metodi.
CIE dijagramot na hromati~nost e eden od
na~inite da se postavat boite koi ~ovekovoto oko
gi gleda.
SISTEMI ZA NARA^KA NA BOI
Bojata mo`e da se specificira preku
nejzinite kolorimetriski vrednosti.
Kolorimetarot e instrument koj ja meri
bojata koristejki brojki dobieni od CIE
vrednostite.
KRUG NA BOI
KRUG NA BOI
KRUG NA BOI
Krugot na boi e vizuelna
pretstava na teorijata na boite.
Spored teorijata na boite,
harmoni~nite kolor kombinacii
koristat bilo koi 2 boi sprotivni
edna na druga vo krugot na
boi, bilo koi 3 boi na ednakvo
rastojanie vo krugot koi formiraat
triagolnik, ili bilo koi 4 boi koi
formiraat ~etiriagolnik.
Harmoni~nite kombinacii na boi se vikaat kolor
{emi ili kolor harmonii. Kolor {emite ostanuvaat
harmoni~ni bez ogled na agolot na rotacija.
KRUG NA BOI
Monohromatska kolor {ema
Koristi varijacii na svetlinata i zasitenosta na edna boja.
Ovaa {ema izgleda ~isto i elegantno. Monohromatskite boi
dobro se slo`uvaat davaj}i smiruva~ki efekt. Lesna e za
gledawe osobeno na sini i zeleni tonovi. Primarnata boja
mo`e da se integrira so neutralni boi: crna, bela ili siva. So
ovaa {ema te{ko se postignuva naglasuvawe.
Monohromatska kolor {ema
KRUG
KRUGNA
NABOI
BOI
Analogna kolor {ema
Analognata kolor {ema koristi boi koi se sosedni vo
krugot na boi. Ednata boja se koristi kako dominantna
dodeka drugata ja zbogatuva {emata. Ovaa kolor {ema e
sli~na so monohromatskata no nudi pove}e nijansi.
Examples:
Analogna kolor {ema
KRUG NA BOI
Komplementarna kolor {ema
Ovaa {ema koristi dve boi edna sproti druga vo krugot na
boi. Ovaa {ema izgleda najdobro ako nasproti topla se
postavi ladna boja, na primer crvena so zeleno-sina. Ovaa
{ema ima visok kontrast. Koga se koristi
komplementarnata {ema se izbira dominantnata boja a
komplementarnata boja slu`i za naglasuvawe.
Komplementarna kolor {ema
KRUG NA BOI
Razdelena komplementarna kolor {ema
Ovaa {ema e varijanta na standardnata
komplementarnata {ema. Ja koristi bojata i dvete sosedni
boi na komplementarnata. Dava visok kontrast bez jakata
tenzija na komplementarnata {ema.
:
KRUG NA BOI
Trijadi~na kolor {ema
Ovaa kolor {ema koristi tri boi na ednakvo rastojanie vo
krugot na boi. Dava jaki vizuelni kontrasti a istovremeno
ja odr`uva ramnote`ata i bogatstvoto na boite. Ne e tolku
kontrastna kako komplementarnata {ema, no izgleda
pobalansirano i harmoni~no.
KRUG NA BOI
Tetradi~na (dvojno komplementarna) kolor {ema
Ovaa {ema e najbogata bidej}i koristi 4 boi, dva
komplementarni para na boi. Ovaa {ema te{ko se
harmonizira ako site 4 boi se zastapeni vo ednakvi koli~ini.
Mo`e da izgleda neizbalansirano, taka {to treba da se
izbere dominantna boja.
KRUG NA BOI
TOPLINA NA BOITE
KRUG NA BOI
TOPLINA NA BOITE
Krugot na boi go poka`uva i odnosot na topli i
studeni boi. Toplinata na boite e povrzana so
osetot za toplina {to go zra~i sekoja boja.
Boite na crvenata strana na trkaloto se topli
bidej}oi ne asociraat na toplina. Zelenata strana
asocira na studenilo.
Toplinata na boite vo ramkite na edna familija
na boi e relativna.
KRUG NA BOI
TOPLINA NA BOITE
Toplinata na boite vrz nas vlijae psiholo{ki i
vizuelno.
Taa vlijae na postavenosta na objektite vo
prostorot. Toplite boi privlekuvaat , izgledaat
pobliski do nabquduva~ot. Za razlika od niv
studenite boi distancirat.
TOPLO
STUDENO
KRUG NA BOI
TOPLINA NA BOITE
TOPLI BOI
Crveni
Portokalovi
@olti
KRUG NA BOI
TOPLINA NA BOITE
STUDENI BOI
Zeleni
Violetovi
Sini
OPTI^KA ILUZIJA SO IZBOR NA BOJATA
VO KOMPOZICIITE BOITE SE
[email protected] SO DRUGI BOI. KOGA DVE
ILI POVE]E BOI SE VO NEPOSREDNA
BLIZINA EDNA DO DRUGA TIE VZAEMNO
DEJSTVUVAAT EDNA VRZ DRUGA I SE
MENUVAAT. TAA PROMENA NA BOITE SE
NAREKUVA
ISTOVREMEN KONTRAST.
OPTI^KA ILUZIJA SO IZBOR NA BOJATA
AKO ZEMEME TRI SIVI KVADRAT^IWA I
PRVOTO GO POSTAVIME NA BEL FON
(POZADINA), VTOROTO NA SIV FON A
TRETOTO NA CRN FON, KVADRAT^ETO
POSTAVENO NA BEL FON ]E IZGLEDA
POTEMNO VO SPOREDBA SO
KVADRAT^ETO POSTAVENO NA CRN
FON. OVAA POJAVA SE NAREKUVA
SVETLINSKI KONTRAST.
OPTI^KA ILUZIJA SO IZBOR NA BOJATA
PRI POSTAVUVAWE NA ISTITE SIVI
KVADRAT^IWA VRZ FON SO RAZLI^NA
BOJA SE [email protected] PROMENA NA
NIVNATA BOJA. NA CRVENA PODLOGA
SIVOTO KVADRAT^E DOBIVA SINO ZELEN
ODSJAJ, NA @OLTA PODLOGA - SINKAST,
NA ZELENA PODLOGA - CRVENIKAV,
ODNOSNO NA RAZLI^NI PODLOGI SIVATA
BOJA DOBIVA NIJANSA NA
KOMPLEMENTARNATA BOJA. OVAA POJA
SE VIKA
KONTRAST NA BOJATA.
OPTI^KA ILUZIJA SO IZBOR NA BOJATA
AKO PODOLGO VREME SE POSMATRA
CRVEN PREDMET A POTOA POGLEDOT
SE SVRTI NA BEL LIST, ]E [email protected]
KONTURI NA ISTIOT PREDMET, NO VO
KOMPLEMENTARNATA BOJA SINOZELENIKAVA. OVAA POJAVA SE
NAREKUVA
POSLEDOVATELEN KONTRAST.
OPTI^KA ILUZIJA SO IZBOR NA BOJATA
PRI SPOREDBA NA DVA KVADRATA SO
POTPOLNO EDNAKVI DIMENZII,
EDNIOT POSTAVEN NA SVETOL A
DRUGIOT NA TEMEN FON, SVETLIOT
KVADRAT ]E IZGLEDA POGOLEM OD
TEMNIOT. OVAA POJAVA SE NAREKUVA
IRADIJACIJA.

similar documents