Razpis 2014 – izbor tem

Report
Ministrstvo za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano
CILJNI RAZISKOVALNI
PROGRAMI
Od ideje do izvedbe
Jana ERJAVEC
Vsebina







Pravni okvir
Razpisi
Finančni okvir
Razpis 2011 – izbor tem
Razpis 2011 – primeri dobrih praks
Razpis 2014 – izbor tem
Odprta vprašanja CRP v prihodnje
2
Pravni okvir




ZoRRD, ZoKmet
Pravilnika o Ciljnih raziskovalnih programih (CRP) (Uradni list RS, št.
6/12)
Sklep o izvajanju in financiranju Ciljnega raziskovalnega programa
»Zagotovimo.si hrano za jutri« 2011 do 2020
Usmeritve za pripravo javnega razpisa Ciljnega raziskovalnega
programa (CRP) »Zagotovimo.si hrano za jutri« za posamezen razpis



Strategiji razvoja Slovenije (SRS);
Resoluciji o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in
živilstva, Resoluciji o nacionalnem gozdnem programu, Strategiji
prilagajanja slovenskega kmetijstva in gozdarstva podnebnim
spremembam;
Raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije (RISS), ki predstavlja temeljni dokument za
izvedbo razvojne politike na področju raziskovalne dejavnosti.
3
Postopek izbora tem

Javni poziv za posredovanje predlogov prednostnih tem za razpis









Umeščanje tem v okvire Strateških ciljev resolucij – Težišča razpisa
Težišče 1: Prehranska varnost Slovenije
Težišče 2: Konkurenčnost proizvodnje hrane in obnovljivih naravnih
virov
Težišče 3: Trajnostno gospodarjenje z naravnimi viri
Težišče 4: Razvoj podeželja
Oblikovanje prioritetnih tem za razpis in potrditev PS
Objava razpisa
Ocenjevanje projektnih predlogov / strokovna evalvacija
Pregled ocen in potrditev prednostne liste projektov s strani PS
Sklep o financiranju projektov
Finančni okvir
Slika: Izdatki za R&R (GERB) za vse sektorje, kmetijske vede (skupaj) FOS4 in MKGP sredstva
za raziskave
25
1,000
20
800
15
600
10
400
5
200
0
0
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
2013
2014
Axis Title
GERD Vsa področja
GERD Kmetijske vede
Namenska sredstva MKGP za raziskave v kmetijstvu in gozdarstvu
GERD FOS4 Agriculture (million ECU/EUR)
GERD All areas (million ECU/EUR)
1,200
Finančni okvir


Projekti CRP „Zagotovimo.si hrano za jutri“ so finančno
podprti s strani MKGP in MIZŠ v razmerju 60:40
Trajanje projektov: od 12 do 36 mesecev
Leto razpisa
Št.
projektov
Skupaj
MKGP
MIZŠ/ARRS
2011
49
5.619.940
3.371.964
2.247.976
2014
39
4.707.928
2.807.817
1.900.111
6
Razpis 2011 – izbor tem
Javni razpis 2011:


v izvajanje uvrščenih 49 projektov (36 kmetijskih in 13 gozdarskih)
Rezultati CRP projektov služijo v podporo politiki pri odločanju in reševanju
problemov v praksi

Tematski sklopi v okviru težišč
1. Težišče: Prehranska varnost Slovenije
tematski sklopi:
1.1
Rastlinska pridelava in predelava
1.2
Živalska prireja in predelava
1.3
Varnost živilske verige
2. Težišče: Konkurenčnost proizvodnje hrane in obnovljivih naravnih virov
tematski sklopi:
2.1
Pravni vidiki kmetij
2.2
Tehnologije v živinoreji
2.3
Tehnologije v rastlinski pridelavi
2.4
Ekonomski vidiki agroživilstva
2.5
Konkurenčnost ribištva in ribogojstva
2.6
Gospodarski vidik gozdov
3. Težišče: Trajnostno gospodarjenje z naravnimi viri
tematski sklopi:
3.1
Biodiverziteta
3.2
Varstvo tal in vode
3.3
Podnebne spremembe
3.4
Okoljski vidik gozdov
4. Težišče: Razvoj podeželja
tematski sklopi:
4.1
Pravni vidiki
4.2
Kulturna krajina in proizvodni potenciali
7
Razpis 2011 – kmetijski projekti
Težišče 1:
Težišče 3:
•
•
•
•
•
•
Mikotoksini v žitih in žitnih izdelkih,
Poblematika karantenskih rastlinskih bolezni- FD v
vinogradništvu, pri koščičarjih – šarika, Monilia,..
Zdravstveno varstvo živali (Listeria, kompilobaktri)
prehranske in zdravstvene trditve na živilih,
Metode za ugotavljanje potvorb mleka…
•
•
•
•
•
•
Težišče 2:
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Celovite rešitve v prašičereji,
Uporaba hmelja v prehrani živali,
Optimiranje prehrane molznic,
Novi tehnološki ukrepi v sadjarstvu,
Čebelarjenje v AŽ panjih,
Razvoj novih sort buč,
Celoviti sistemi obvladovanja tveganj,
Ekonomika ekoloških kmetij,
Model spremljanja cen v a-ž verigi,
•
•
Biotska raznovrstnost travinja in ohranjevalne mešanice,
Učinki kemikalij na čebele,
Okolju prijazne tehnologije koruze in zatiranje plevelov,
Trajnostna raba vode za krepitev rastlinskega potenciala,
Modeli rastlinske pridelave na degradiranih območjih,
Vzpostavitev sistema varovalnih pasov za uporabo FFS,
Okoljski odtis,
Zmanjšanje izpustov TGP v govedoreji,
Vključevanje alternativnih poljščin v kolobar..
Težišče 4:
•
•
•
Analiza delovno in socialnopravnega položaja kmetov,
Razvojne usmeritve kmetij,
Podlage za določitev območij za odpravljanje
zaraščanja..
Trsne rumenice-metode zgodnjega
odkrivanja in obvladovanja
• IZHODIŠČE RAZISKOVALNEGA PROJEKTA
• Pomemben evropski gospodarski sektor proizvodnje sadilnega materiala vinske trte in vina ogroža epidemija zlate
trsne rumenice (FD), ki jo povzroča fitoplazma FDp – Evropi karantenski organizem, uvrščen na seznam direktive
Sveta Evrope EU2000/29 o škodljivih organizmih in na seznam karantenskih organizmov EPPO A2.
• Edini znani naravni prenašalec FDp med trtami je monofagni ameriški škržatek (Scaphoideus titanus).
Ameriški škržatek – odrasla žival, ki prenaša bolezen in Zlata trsna rumenica na rdeči sorti trte (foto: mag. Gabrijel Seljak)
CILJI:
•
•
Ugotoviti možnosti zgodnjega odkrivanja bolezni, s čimer bi povečali učinkovitost nadzora in
zmanjšali njegove stroške.
Na osnovi rezultatov raziskave pripraviti priporočila za učinkovito in za okolje sprejemljivo
obvladovanje trsnih rumenic in preprečevanje gospodarske škode, ki jo povzročajo v
vinogradništvu.
Priporočila za učinkovito in za okolje sprejemljivo obvladovanje
trsnih rumenic in preprečevanje gospodarske škode, ki jo
povzročajo v vinogradništvu
. PRIPOROČILA NA OSNOVI IZVEDENE DELAVNICE O TRSNI RUMENICI
1.
2.
3.
4.
5.
Ker nista standardizirani niti barva niti lepilo, se na nekaterih
rumenih ploščah ne ulovi nič, na drugih pa celo ptiči. Rumene
plošče naj se standardizirajo.
Nadzor nad FDp je zelo otežen, če se ne odstrani trt, okuženih z
BNp. Trte, okužene z BN naj se odstranjujejo.
Zlasti manjši vinogradniki zaradi premajhne obveščenosti in
posledično premajhnega znanja dvomijo o možnih obsegih okužb s
FDp in posledicah takih okužb. Z obveščevalnimi in
izobraževalnimi kampanjami naj se nadaljuje.
Prisotnost inšpektorjev na terenu je zelo pomembna (brez
»nadzora« vinogradniki pogosto ne izvajajo ukrepov).
Zavedamo se problema, da je tudi strokovna javnost proti
škropljenju za zatiranje prenašalca FDp. Z raziskavami naj se
nadaljuje - z iskanjem novih tehnologij in pristopov za boj
proti FDp in njenemu glavnemu prenašalcu, ameriškemu
škržatku .
Plod znanja so rezultati tudi sorodnih raziskav
NIB:
OP6: ERA NET EUPHRESCO /GRAFDEPI I in II
OP7: VITISENS, Q-detect, QBOL
….
V okviru projekta je potekalo aktivno sodelovanje med raziskovalno
skupino (NIB, KIS, IHP Žalec), UVHVVR-Sektorjem za zdravje rastlin in
rastlinski semenski material, Kmetijsko svetovalno službo in kmeti
Reševanje problematike ustaljenih karantenskih
bolezni sadnih vrst Prunus spp. za ohranitev
pridelave
Proučevane bolezni:
Šarka
Monilije
ESFY
Cilji projekta:
•
Opredelitev izolatov virusa šarke v Sloveniji, s poudarkom na Brkinih
•
Izdelava protokolov za preizkušanje odpornosti koščičarjev na vse tri bolezni
•
Iskanje virov odpornosti ali tolerantnosti na proučevane bolezni
•
Proučitev občutljivosti sort koščičarjev na monilije
•
Relativni pomen plodove monilije glede na druge vrste monilij
•
Proučitev bionomije češpljeve bolšice na Primorskem
•
Izračun gospodarnosti pridelave in predlogi tehnoloških ukrepov
Marelice
Gostota sajenja
Pridelek (povp. več let)
Pridelek
Doba polne rodnosti
Tehnološke faze
Zimska rez
Poletna rez
Št. gnojenj
Mulčenje
Herbicid v vrsti
Št. škropljenj
Marelice,
občutljive
sorte (M1)
Enota
dreves/ha
kg/ha
kg/ drevo
let
667
6.667
Marelice,
Marelice,
tolerantne 'Debeli flokarji'
sorte (M2) (M3)
667
20.000
10
500
13.750
27,5 (50 kg
vsako drugo
leto; 5 kg
30 vmesno leto)
12
17
40
da
da
2x
4x
da (2 x)
9x
da
da
2x
4x
da (2 x)
9x
da
ne
2x
2x
ne
4x
Reševanje problematike ustaljenih karantenskih
bolezni sadnih vrst Prunus spp. za ohranitev
pridelave
REZULTATI:

Izdelani protokoli so bili delno že preizkušeni v praksi

V Brkinih, kjer okužba s šarko povzroča veliko
gospodarsko škodo, so prisotni izolati virusa iz istih
skupin, kot drugod po Sloveniji.

Domača sliva oz. njen podtip Brkinska češpa je izjemno
občutljiva na virus šarke, zato je bil narejen izbor
možnih nadomestnih sort.

V Goriških Brdih smo našli drevesa marelic sorte Debeli
flokarji, ki kažejo tolerantnost na okužbo s
povzročiteljico ESFY.

Pri proučevanju občutljivosti na sadno gnilobo so se
pokazale razlike v občutljivosti na okužbo pri
poganjkih.

Za omejevanje širjena ESFY je najpomembnejše
zatiranje prezimitvene generacije češpljeve bolšice

Za doseganje dobrih ekonomskih rezultatov je ključna
pravilna izbira sort ter dosledno izvajanje tehnoloških
ukrepov
Prenos pridobljenega znanja v prakso
•
•
•
Predstavitve v obliki predavanj in posterjev na
domačih in tujih srečanjih, posvetovanjih in
kongresih (3. slovenski sadjarski kongres, 11.
slovensko posvetovanje o varstvu rastlin, delavnica
'Od njive do mize', razstava marelic, Inovacije u
vočarstvu, srečanje pridelovalcev marelic)
Priprava letaka za pridelovalce sliv v Brkinih
(pojasnen pomen šarke, vrste odpornosti na PPV in
cilje sklopa iskanja virov odpornosti na PPV
Prenos znanja v prakso še poteka, pripravlja se
daljša predstavitev rezultatov projekta za stroko in
pridelovalce
CRP V4-0487: Ocena vodnih perspektiv na območju Slovenije in
možnost rabe vode v kmetijski pridelavi (UL BF in FGG, GeoZS)
(2008-2010)
Cilji usmerjeni predvsem v potrebe velikih namakalnih sistemov
Koliko hektarov lahko namakamo na območju
posameznega vodnega telesa
oz.
koliko vode je na območju posameznega
vodnega telesa na voljo za posebno rabo (ne
samo za namakanje)
Zaradi Načrta upravljanja voda II
predvidena nadgradnja rezultatov
Rezultati CRP podpirajo Strategijo prostorskega
razvoja Slovenije – razvoj kmetijstva na zanj
najprimernejših območjih (osnova za
dogovarjanje za rabo vode z drugimi sektorji in
osnova za določitev Trajno varovanih kmetijskih
zemljišč (ZKZ – c)
CRP V4-1066: Projekcija vodnih količin za namakanje v Sloveniji
(UL BF in FGG, IzVRS, Marsi d.o.o.) (2010-2012)
Cilji usmerjeni v male in velike namakalne sisteme
Koliko vode lahko naberemo z razpršenim
površinskim odtokom v zimskem času - mali vodni vir
Rezultati CRP podpirajo Strategijo prostorskega razvoja
Slovenije – kmetijstvo na zanj manj primernih območjih –
mali vodni viri – osnova za male namakalne sisteme.
Predlagane poenostavitve postopkov v zakonodaji.
Pregled zakonodaje in postopek pridobitve
dovoljenj in soglasij za velike in male
namakalne sisteme
CRP V4-1131: Trajnostna raba vode za krepitev rastlinskega
pridelovalnega potenciala v Sloveniji (UL BF, IHP) (2011-2013)
Cilji usmerjeni predvsem v potrebe velikih namakalnih sistemov
Analizirati vzroke za relativno majhno število velikih namakalnih sistemov in podati rešitve za
odpravo ugotovljenih ovir
Shema 1/3 postopka do pridobitve
gradbenega dovoljneja za veliki
namakalni sistem
KMETIJSKA POLITIKA
VODNA POLITIKA
Primernost območij za pridelavo
zelenjave na podlagi bonitet zemljišč in
dostopnisti vodnih virov
PREDVIDEN UČINEK
Tehnično-vizualna podpora
PROSTORSKEGA IN KOLIČINSKEGA POTENCIALA ZA:
NADGRADNJA OBSTOJEČEGA PORTALA, DA
POLEG STANJA PRIKAZUJE TUDI MOŽNOST
Ad. Tehnično-vizualna podpora
NUV ukrep DUPPS 8.1.2 (a)
rabo vodnih teles površinskih voda
PRILAGODITEV
ZEMLJEVIDA
POTENCIALOV ZA RABO
VODE ZA NAMAKANJE
(Mapirrig)
rabo vodnih teles podzemnih voda
rabo zadrževalnikov
nabiro površinskega odtoka
SPROTNO
VREDNOTENJE IN
MEDSEKTORSKA
SKUPINA
NUV ukrep DUPPS 8.1.3 (b)
 uskladitev kmetijske politike z vodno
NUV ukrep DDU 26 (c)
 usmerjanje razvoja v skladu s količinskimi in prostorskimi
NUV ukrep DUPPS 8.2.1 (d)
možnost rabe prečiščene odpadne vode
potenciali za rabo vode
 izboljšana informiranosti ključnih akterjev in izenačitev
NUV ukrep DDU 19 (e)
informiranosti med akterjev
NUV ukrep R 5 (f)
 ustvarjanje prostora za oblikovanje lastne pobude
NUV ukrep DDU 18.1 (g)
pridelovalcev, podpore lokalnih odločevalcev, uskladitev
interesov lokalne skupnosti in občine
 pregled nad trenutnim obsegom razvoja VNS in stopnjo
sinergija
politik
izkoriščenosti VNS
 ustvarjanje prostora za oblikovanja medobčinskih in regijskih
dogovorov o strategiji rabe vodnih teles in razvoju namakanja
Enostaven postopek
pregled namena, akterjev
in njihovih vlog ter
poteka procesa
Z DODATNIMI PISNIMI NAVODILI, PRIPOROČILI, OPREDELITVAMI:
NADGRADNJA OBSTOJEČEGA JAVNEGA
RAZPISA ZA IZGRADNJO NOVIH IN
POSODOBITVE OBSTOJEČIH VELIKIH
NAMAKALNIH SISTEMOV
A.
Ponovna opredelitev razlogov za razvoj namakanja
B.
Upodobitev in definiranje doprinosa ključnih deležnikov po posameznih faza priprave projektne dokumentacije
C.
Diagramska upodobitev procesa priprave dokumentacije za pridobitev sredstev za izgradnjo velikega namakalnega sistema
izboljšanje pregleda nad strukturo procesa, tudi glede na vloge
Ad. B.
 Preprečevanje suše
 Konkurenčnost
 Razvoj, prilagoditev
 Varovanje in učinkovita raba vode
 Lokalna oskrba trga s hrano
Vodenje razvoja
deležnikov
Ad. C.
 Faza
 Vhodni podatek
 Akter
 Opis aktivnosti
 Rezultat
 Idejna zasnova
 Pridobitev projektnih pogojev, soglasij in vodnega dovoljenja
 Izdelava projekta in pridobitev gradbenega dovoljenja
 Odločba o uvedbi namakalnega sistema
 Revizija projekta
 večja informiranost ciljnih skupin in izenačitev njihove
informiranosti
 upodobitev povezav med akterji in opredelitev le-teh za
vzpodbujanje vzpostavitve sodelovanja med njimi
Struktura procesa sodelovanja, ki opredeljuje sodelovanje izvajalca politike v vseh fazah priprave dokumentacije
0
SPREMEMBA NAČINA IMPLEMENTACIJE
VELIKIH NAMAKALNIH SISTEMOV Z
UPORABO NAČELA VODENEGA
SOODLOČANJA SKOZI PROCES PRIPRAVE
PROJEKTNE DOKUMENTAICJE OD IZBIRE
OBMOČJA RAZVOJA VELIKEGA
NAMAKALNEGA SISTEMA DO PRIDOBITVE
GADBENEGA DOVOLJENJA
Ad. Enostaven postopek
 poenostavitev načina priprave projektne dokumentacije skozi
Ad. A.
4
8
mesec 12
FAZA 1: TEMELJ PROJEKTA
 Oblikovanje skupine ključnih akterjev
 Srečanje s pridelovalci
 Izbor projektanta
 Idejna zasnova
 Strinjanje o uvedbi namakanja
FAZA 2: TEHNIČNA DOKUMENTACIJA
 Program trženja in skladiščenja
 Projektni pogoji
 Izdelava projekta za pridobitev GD
Ureditev služnosti
FAZA 3: ODLOČBA O UVEDBI NAMAKANJA
 Dokazilo o osnovni sposobnosti
investitorja
 Pridobitev odločbe o uvedbi
namakanja
 Priprava vloge za javni razpis
AKTERJI
AKTERJI
AKTERJI
Ad. Vodenje razvoja
 vzpostavitev organiziranosti akterjev za pospešitev razvoja
namakanja,
 preglednejša interakcija akterjev
 odkrivanje povezav med lokalnimi projekti in razvojem namakanja
 MKO ali SKZ
 Občina
 RRA ali RIC
 KGZ oz. KSS
 Predstavnik pridelovalcev
 Projektant
 Izdelovalec tehnološkega elaborata
 (vodja projekta)
 MKO ali SKZ
 Občina
 RRA ali RIC
 KGZ oz. KSS
 Predstavnik pridelovalcev
 Projektant
 Izdelovalec programa trženja in sklad.
 (vodja projekta)
 MKO ali SKZ
 Občina
 RRA ali RIC
 KGZ oz. KSS
 Predstavnik pridelovalcev
 Projektant
 Izdelovalec tehnološkega elaborata
 (vodja projekta)
 izvajanje aktivne zemljiške politike in nudenje aktivne podpore pri
razvoju namakanja
 aktivnejša vlogo izvajalca politike pri razvoju namakanja in
prilagoditve politike glede na potrebe
 vzpodbujanje sektorskega povezovanja
Sklepne ugotovitve: zaradi kompleksnosti postopka uvajanja velikih namakalnih
sistemov „samoorganiziranost“ neprofesionalne skupine (npr. kmetov) in/ali entuziazem
posameznikov (npr. zaposleni na občini) ni garancija za uspešno
gradnjo VNS, ki je po obsegu lahko na ravni državnega lokacijskega načrta.
Obstaja potreba po prostorsko vodenem razvoju namakanja.
Implementacija rezultatov CRP
„Namakanje“ v prakso
-
Znanje v podporo pripravi strategije namakanja v Sloveniji, opredelitev območij za
pridelavo zelenjave z možnostmi namakanja;
Ustanovljene so centralna in regionalne delovne skupine za razvoj namakanja do 2020,
kot pomoč za uvajanje velikih in malih namakalnih sistemov,
Distibucija brošur na sejmu AGRA 2013 o postopkih in prostorskih možnostih
implementacije namakalnih sistemov,
Poteka izobraževanje kmetijskih svetovalcev in potencialnih uporabnikov namakalnih
sistemov
Nadaljnje MOŽNOSTI :
- Implementacija rezultatov CRP v
PRP 2014-2020 (ukrep
Sodelovanje)
- Vzpostavitve operativne skupine
(OS) Namakanje in suša
Evropskega inovativnega
partnerstva (EIP)
OS – Namakanje in suša
KGZ
S
BF
kmetj
e
projekti
+
?
AR
SO
IH
P
?
km
etje
KIS
?
Optimiranje prehrane krav molznic
(V4-1113)

Izhodišče projekta



danosti, zaradi obsega proizvodnje, zardi tržne niše v sosednjih deželah, itd.)
Tehnološko zaostajanje na področju prehrane živali (ni bilo ustreznih orodij za načrtovanje
prehrane in ne poenotenih sistemov vrednotenja krme in potreb živali)
Medinstitucionalni pristop


Prireja mleka je družbeno-ekonomsko za Slovenijo zelo pomembna (zaradi naravnih
Mešana raziskovalno razvojna skupina: KIS, BF
Cilji in rezultati



Najpomembnejši cilj je bil izgradnja spletnega programa za računanje obrokov
Posodobitev in prilagoditev različnih sistemov vrednotenja krme in potreb živali (program
upošteva specifične razmere za pridelovanje krme v Sloveniji, enačbe za oceno energijske vrednosti
voluminozne krme so prilagojene slovenskim razmeram, enačbe za oceno razgradljivosti beljakovin v
vampu in prebavljivosti v vampu nerazgradljivih beljakovin so prilagojene lokalnim značilnostim
priprave krme, sestava in energijska vrednost voluminozne krme v tabelah temelji na rezultatih analiz
krme iz slovenskih kmetij)
Interaktivni spletni program za načrtovanje in vodenje prehrane krav molznic KOKRA
povezuje različne uporabnike (proizvajalce krmnih mešanic, laboratorije za analizo krme, CPZ
GOVEDO s podatki kontrole prireje mleka - omogoča torej povezovanje obstoječih podatkovnih zbirk
in arhiviranje načrtovanih obrokov na ravni kmetije)

Izzivi pri prenosu in uporabi rezultatov v prakso


Le približno 2,2 % kmetij razpolaga s podatki o kakovosti krme
Možnosti, ki jih ponuja KOKRA bodo v celoti izkoriščene le z aktivnim sodelovanjem rejcev, industrije
močne krme, laboratorijev za analize krme ter svetovalne službe
Interaktivni spletni program za načrtovanje in
vodenje prehrane krav molznic
Analize krme
Hitra in okolju prijazna
NIRS analitika krme
Sestava krmnih mešanic
in mineralno vitaminskih
dodatkov
Proizvajalci
krmnih mešanic
CPZ GOVEDO
Kemična sestava
vzorcev krme
Program KOKRA
Sodobni sistemi
vrednotenja potreb živali
in hranilne vrednosti
krme
Podatki o živalih,
mlečnosti in sestavi
mleka
Podatki o razpoložljivi
krmi, sestavi domačih
krmnih mešanic in
krmnih obrokih
Arhiv
podatkov o kmetiji
Krmni obroki
Program omogoča dinamičen pristop pri računanju
obroka
Izračunavanje
beljakovinske
vrednosti krmil je
vezano na intenzivnost
reje
Ciljna vrednost strukture
obroka je vezana tudi na
sestavo mleka
Omogoča vrednotenje
obroka po vsebnosti
sladkorjev in škroba
Grafičen prikaz
opozoril
Program omogoča avtomatski prenos podatkov iz CPZ Govedo, prenos podatkov iz
laboratorija za analizo krme, vnos podatkov o sestavi krmnih mešanic s strani mešalnic.
Navodila za delo s programom so prikazana tudi v obliki kratkih grafičnih prikazov.
Razpis 2014 – izbor tem
Javni razpis 2014:


v izvajanje uvrščenih 39 projektov (26 kmetijskih, 12 gozdarskih, 1 okoljski)
Rezultati CRP projektov služijo v podporo politiki pri odločanju in reševanju
problemov v praksi

Tematski sklopi v okviru težišč
1. Težišče: Prehranska varnost Slovenije
tematski sklopi:
1.1
Zdravstveno varstvo domačih živali
1.2
Zdravstveno varstvo rastlin
1.3
Kakovost proizvodov in potrošne navade
2. Težišče: Konkurenčnost proizvodnje hrane in obnovljivih naravnih virov
tematski sklopi:
2.1
Rastlinska pridelava
2.2
Živinoreja
2.3
Gozdarstvo, ribištvo in lovstvo
2.4
Presoja učinkov politik
3. Težišče: Trajnostno gospodarjenje z naravnimi viri
tematski sklopi:
3.1
Voda, zrak, tla in podnebje
3.2
Biotska raznovrstnost in genski viri
3.3
Gozdni viri
20
Razpis 2014 – kmetijski projekti
Težišče 2:
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Beljakovinske poljščine – soja
Parametri kakovosti vrtnin,
Tehnologije pridelave hrušk in češenj,
Smernice za pridelavo namiznega grozdja
Tehnološke smernice za namakanje oljk
Vzpostavitev sistema in pridelava semena avtohtonih sort
Dišavne sorte hmelja za povečanje konkur. hmeljarstva
Tehnologije reje koz za prirejo mleka
Lucerna v prehrani prežvekovalcev
Tehnološko ekonomski modeli prireje govejega mesa na
travinju
Tehnologije reje prašičev z uporabo alternativnih krmil in
naravnih dodatkov
Molekularni parametri za ohranjanje kranjske čebele
Ekonomski podatkovni sistemi in modeli v kmetijstvu
Možnosti izvajanja zemljiških operacij na zavarovanih
območjih
Težišče 1:
•
•
•
•
•
•
Obvladovanje okužb z E.colli
Dejavniki bakterijskih in virusnih okužb klapavic
Nove toksične substance v krmi
Kakovost nanosa in zmanjšanje drifta FFS
Obvladovanje metličavosti jablan,
Preprečevanje viroidnih obolenj hmelja…
Težišče 3:
•
•
•
•
Opredelitev klimatskih kriterijev za LFA območja
Elementi stanja voda za določanje ekološko
sprejemljivega pretoka
Stroškovno učinkovitejše strategije ohranjanja
avtoh. pasem
Krajinska pestrost in njene značilnosti za
ohranjanje biotske raznovrstnosti
Evropsko sodelovanje
primer -
ERA NET
Glavni cilj transnacionalnega sodelovanja in izvajanje skupnih razpisov sodelujočih partnerjev
je izboljšanje osnovnega znanja in inovacije, ki so potrebni za nadaljnjo podporo v naslednjih
fazah razvoja sistemov ekološkega kmetijstva in proizvodnje ekološke hrane, kot orodje za
odgovor na pomembne družbene izzive v kmetijstvu in živilskih sistemih v Evropi.
Core Organic II (3.2010 – 8.2013)
Projekti (2 razpisa):














AuthenticFood
BICOPOLL (SI)
BIO-INCROP
COBRA (SI)
HealthyGrowth(SI)
HealthyHens
ICOPP
Improve-P
InterVeg (SI)
ProPIG
SafeOrganic
Softpest multitrap
TILMAN-ORG (SI)
Vineman.Org
Core Organic Plus (12.2013 do 11.2018)
Projekti (1 razpis):

FertilCrop: (SI)

ReSolVe: (SI)

SoilVeg: (SI)

PRODIVA

ECOORCHARD

PrOPara

2-ORG-COWS: (SI)

ORGANICDAIRYHEALTH

EcoBerries:

SusOrganic:

FaVOR-DeNonDe:
22
Izzivi za CRP v prihodnje





Razpolagamo z majhnim obsegom sredstev;
Javni razpis CRP vsaj na dve leti;
Aktivnejše vključevanje deležnikov v postopek izbora
tem za razpis, monitoring in diseminacijo rezultatov;
Močna povezava s PRP 2014-2020
…..
Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano
23

similar documents