1 - Arnes

Report
MATURITETNA SEMINARSKA
IN RAZISKOVALNA NALOGA
PRI PSIHOLOGIJI
NAVODILA 1: PRIPRAVA
(problem in metodologija)
Janina Curk
II. gimnazija Maribor
OBVEZNI ROKI:
konzultacije
• Prijava teme - do 30. septembra
• Oddaja dispozicije - do 31. oktobra
• okvirna opredelitev problema, ciljev, hipotez, predvideni viri, predvideni
vzorec in merski instrument
• Oddaja osnutka – do 30. novembra
• vsaj ena stran teoretičnega uvoda, dokumentirano med besedilom, na koncu
točno citiran vir (prvi in temeljni vir, po katerem si začel študirati)
• točno opredeljen problem, cilji in hipoteze
• vprašalnik (ali podroben načrt za drugo tehniko)
• v dokumentu naj bodo nastavljene vse točke (naslovi in podnaslovi) naloge
• Dodelava osnutka v skladu z mentorjevimi komentarji: december,
januar (roki določeni naknadno)
• (oddaja gotove naloge mentorju: za MZNM : 31.1., za maturo: 31.3.
OBVEZNOST REDNIH KONZULTACIJ
Tako za maturo kot za MZNM so obvezne redne
konzultacije z mentorjem. Za vsako konzultacijo je
določeno, kaj mora dijak do te točke narediti. Mentor mora
slediti nastajanju naloge, zato se ta v primeru, da to ni bilo
mogoče, zavrne. Dijak ne more oddati „gotove“ naloge, ne
da bi jo mentor videl v različnih fazah njenega oblikovanja.
MLADI ZA NAPREDEK MARIBORA:
prijava
•
Nalogo za MZNM lahko delaš tudi v paru, lahko je interdisciplinarna, izjemoma le teoretična.
•
Prijava za MZNM: uradno začetek novembra; elektronska prijava:
•
Identifikacijski podatki morajo biti na posebni nalepki (105 x 70 mm) v dveh izvodih in sicer: ime
mentorja (zgoraj levo); imena avtorja (zgoraj desno); ime (in znak) šole (spodaj sredina).
•
Nalepke morajo biti priložene (ne prilepljene) nalogi, izpisane morajo biti na pisalni stroj ali računalnik.
Na hrbtni strani nalepke mora biti napisan naslov naloge.
•
Navodila za pripravo raziskovalnih nalog. Če si preštudiral ta navodila, ti te povezave ni treba
odpirati!
•
Vzorec naslovnice. To stran natisni dvakrat (torej naloga naj vsebuje dve popolnoma enaki
naslovnici, ki nista oštevilčeni!)
•
Vsebinski del (od teoretičnega uvoda naprej) naj obsega do 60.000 znakov (32 strani), pisava 12,
razmik 1,5, obojestranska poravnava.
TEORETIČNI IN EMPIRIČNI
PRISTOP K RAZISKOVANJU
• Teoretični pristop:
• Študij literature.
• Postavitev raziskovalnih vprašanj in iskanje odgovorov nanje v literaturi.
• Empirični/izkustveni pristop:
• Opazovanje in zbiranje podatkov.
• Sklepanje na podlagi zbranih podatkov.
Naloga mora biti empirična, omogočati mora statistično obdelavo
večjega števila podatkov. Naloga je individualno delo, tako za maturo
kot za MZNM.
STOPNJE ZNANSTVENEGA SPOZNAVANJA
- TEMELJNI KORAKI IZDELAVE NALOGE
(stopnje moraš znati tudi teoretično za maturo)
• izbor teme in okvirna opredelitev raziskovalnega problema
• zbiranje in študij strokovnega gradiva/literature
• izdelava dispozicije: oblikovanje ciljev in hipotez, ki izhajajo iz
teorije; načrtovanje metode
• načrtovanje raziskave za preverjanje hipotez: izdelava, izbor
ali priredba merskega instrumenta
• zbiranje in obdelava podatkov
• interpretacija in vrednotenje rezultatov
IZBOR TEME
• Temo izbereš v skladu z interesi. Zamisliš si vprašanje, na katerega bi
želel z raziskovanjem poiskati odgovor, in kako bi to naredil. To je lažje,
če imaš na izbranem področju že nekaj znanja, torej praviloma pričneš
svojo raziskovalno pot s študijem literature!
• O primernosti izbrane vsebine presodi mentor ob prijavi naslova:
• tema mora biti v skladu s cilji iz maturitetnega kataloga
• dana mora biti možnost uporabe preprostih metod in postopkov, ki so
opredeljeni s cilji v katalogu
• dana mora biti možnost dostopa do strokovnih virov
• Če izbrana tema ni navedena v katalogu naslovov, pošlje mentor tvoj
naslov maturitetni komisiji v potrditev.
ISKANJE VIROV
Viri morajo biti strokovno psihološki, zanesljivi, dovolj obsežni in ne presplošni:
• knjige
• psihološke revije (Psihološka obzorja, Panika, Anthropos, Vzgoja in izobraževanje)
• sekundarni viri (npr. učbeniki) so le dopolnilni vir (če ni originalnega vira)
Iz uradnih navodil: Kandidat naj izbira vire iz ustrezne psihološke literature. Poljudni članki
iz revij in s spleta niso ustrezni strokovni viri.
• spletni viri (npr. I feel psychology, www.dspm.si/povezave)
• dostop do baz podatkov preko UKM: http://www.ukm.uni-mb.si/podrocje.aspx
• Wikipedia kot vir? Ni priporočljivo! Vendar… Wikipedia ima navadno dobro
razdelane splošne opise tem ter obsežen seznam referenc, ki lahko služi za začetno
orientacijo, temeljne opredelitve ter vpogled v primarne vire iz nekega področja.
ZAČETEK PISANJA POROČILA
• Ko si že preštudiral nekaj virov, si natančneje zamislil
problem in kako ga boš rešil, se pripraviš na pisanje
poročila.
• Najbolje, da odpreš datoteko in si nastaviš osnovno
strukturo naloge (oštevilčeni naslovi in podnaslovi):
• Naslov
• Kazalo
• Povzetek in ključne besede (dalje na naslednjem diapozitivu)
OBVEZNA STRUKTURA NALOGE
(ustrezno oštevilči!)
I.
II.
III.
IV.
Problem naloge
Teoretični uvod
Cilji in hipoteze
Metoda (1. vzorec, 2. merski instrument, 3. postopek zbiranja podatkov, 4.
postopek statistične obdelave podatkov)
V. Rezultati in analiza
VI. Interpretacija
VII. Sklepi (1. povzetek, 2. kritika, 3. uporabna vrednost, 4. nova vprašanja)
VIII. Viri
IX. Priloge
OBSEG POROČILA, PISAVA,
NASLOVI IN PODNASLOVI
• Obseg poročila naj bo ok. 15 tipkanih strani brez prilog.
• Format A4, pisava Times New Roman, velikost 12, enojni razmik,
obojestranska poravnava.
• Strani oštevilčiš desno spodaj, brez naslovnice.
• Naslove pišeš z velikimi krepkimi črkami, podnaslove pa z malimi
krepkimi, npr.:
I. TEORETIČNI UVOD
1.
PREDSODKI
1.1. Izražanje predsodkov
IZGLED NASLOVNICE IN KAZALO
(nastaviš v naprej)
Naslovnica:
•
•
•
•
•
ime in sedež šole (levo zgoraj)
ime in priimek avtorja (na sredini)
naslov naloge (na sredini), pod naslovom v oklepaju: (seminarska naloga pri splošni maturi)
kraj in datum (levo spodaj)
ime in priimek mentorja (desno spodaj)
Kazalo:
• naslovi delov naloge so označeni kot v nalogi, na desni označena stran
• vključiš tudi kazalo grafov in tabel (če jih je veliko)
• kazala ne sodijo v kazalo
POVZETEK IN KLJUČNE BESEDE
(napišeš po končani nalogi!)
Povzetek
• Povzetek je kratka predstavitev problema in rezultatov naloge. Opišeš osnovni
problem raziskave, metode, rezultate in sklepe.
• Obsega naj 250 do 300 besed.
• Čeprav je povzetek na začetku naloge, ga seveda napišeš šele, ko nalogo zaključiš,
zato pišeš v preteklem času.
• Povzetek je podoben prvemu delu ‚sklepa‘ na koncu naloge.
Ključne besede: ločeno od povzetka navedeš 3-5 besed, ki opredeljujejo vsebino naloge.
Predstavljaj si, da želi nekdo najti na spletu gradivo za vsebino, ki jo raziskuješ v svoji
nalogi.
Npr. pri nalogi „Povezanost učnih strategij z učnim uspehom pri gimnazijcih“ bi bile ključne
besede: učne strategije, učni uspeh, gimnazijci, dejavniki učenja.
PROBLEM
• Problem je opredelitev področja, ki ga boš raziskoval
(npr. zanimajo me učne navade dijakov ALI zanima me
samopodoba gimnazijcev …).
• Problem mora biti opredeljen natančno, kratko in
jedrnato (pr. pol strani).
• Napišeš tudi, zakaj si se odločil ravno za ta problem.
TEORETIČNI UVOD
• Teoretični uvod zajema povzetke iz virov, predstavitev dosedanjih raziskav s tega
področja.
• Povzetki morajo biti smiselna celota, ne le vrsta slabo povezanih prepisov iz
literature.
• Seveda morajo biti vsebinsko povsem usklajeni s problemom naloge. Vključiš le
tiste študije, ki te zanimajo, izogibaš se navajanju nepotrebnih informacij.
• Teoretični uvod mora biti dokumentiran! Gl. ppt3.
• Obsega pr. 5 strani.
• Vse podatke o virih si sproti beleži, ob dobesednih navedkih tudi stran,
da ne boš kasneje ugotavljal, od kod so tvoji povzetki!
CILJI
Ko si preštudiral literaturo, veš dovolj, da lahko iz problema izpelješ cilje, to je bolj
konkretna, specifična vprašanja, na katera želiš v nalogi odgovoriti, npr.:
Primer 1: Zanimajo me učne navade dijakov.
Cilji:
1.
2.
3.
Ali obstajajo razlike v učnih navadah med fanti in dekleti?
Ali obstajajo razlike v učnih navadah med 1. in 4. letnikom?
Ali so učne navade povezane s splošnim učnim uspehom?
Primer 2: Zanimajo me razlike v samopodobi med fanti in dekleti.
Cilji:
1.
2.
3.
Ali obstajajo razlike med fanti in dekleti v telesni samopodobi?
Ali obstajajo razlike med fanti in dekleti v šolski samopodobi?
Ali obstajajo razlike med fanti in dekleti v čustveni samopodobi?
HIPOTEZE
(povezava s problemom in cilji)
• Iz ciljev izpelješ hipoteze. Hipoteze so predvideni odgovori na zastavljena
vprašanja, napovedi, ki jih postaviš na podlagi znanja (teorije).
• PRIMER ZA PROBLEM „Zanimajo me učne navade dijakov“
•
Cilji:
1.
2.
3.
•
Ali obstajajo razlike v učnih navadah med fanti in dekleti?
Ali obstajajo razlike v učnih navadah med 1. in 4. letnikom?
Ali so učne navade povezane s splošnim učnim uspehom?
Hipoteze:
•
•
•
H1: Dekleta bodo dosegla višji rezultat na vprašalniku učnih navad kot fantje.
H2: 4. letniki bodo dosegli višji rezultat na vprašalniku učnih navad kot 1. letniki.
H3: Dijaki z odličnim in prav dobrim uspehom bodo dosegli višji rezultat na vprašalniku učnih
navad kot dijaki z dobrim in zadostnim uspehom.
HIPOTEZE
(povezava z vprašanji v vprašalniku)
Hipoteze se morajo seveda ujemati z vprašanji, ki jih zastaviš v
vprašalniku. Pri vsaki hipotezi razmišljaš, s kakšnimi vprašanji jo
boš preverjal in v poglavju „hipoteze“ boš to tudi zapisal. Ni
treba prepisovati vprašanj, samo njihovo zaporedno številko v
vprašalniku.
Npr. hipotezo „Dijakinje 4. letnikov imajo boljšo telesno samopodobo
kot dijakinje 1. letnikov“ bom preverjal z vprašanji:
1. Zadovoljen sem s svojim videzom.
2. Tudi če bi imel možnost, pri sebi na fizičnem področju ne bi nič spremenil.
3. Pomislil sem že na to, da bi bil, če bi bil na pogled drugačen, pri nasprotnem
spolu uspešnejši.
HIPOTEZE
(2 spremenljivki: predvidevanje razlik)
• Če imaš dve spremenljivki (npr. spol in rezultat na vprašalniku), se
hipoteze nanašajo na razlike oz. odsotnost razlik med dvema skupinama
ljudi v tej spremenljivki, npr.:
• Med fanti in dekleti ni razlik v rezultatu na vprašalniku učnih navad. ALI:
• Dekleta dosegajo boljše rezultate na vprašalniku učnih navad kot fantje. ALI:
• Fantje dosegajo boljše rezultate na vprašalniku učnih navad kot dekleta.
• Kako oblikuješ hipotezo, je odvisno od tega, kaj pričakuješ glede na
preštudirane vire. (V našem primeru boš verjetno uporabil 2. varianto.)
Ob hipotezi pojasniš, zakaj pričakuješ oz. ne pričakuješ razlik v
določeni smeri.
• V hipotezi vedno opredeliš, s čim primerjaš (npr. s kontrolno skupino,
fantje v primerjavi z dekleti …).
HIPOTEZE
(samo 1 spremenljivka, jasen kriterij)
Če hipotez ne moreš zastaviti tako, da se nanašajo na razlike med dvema spremenljivkama (ker imaš
samo eno), moraš imeti jasen kriterij, na osnovi katerega boš lahko na koncu hipotezo sprejel ali
ovrgel. Kriterij je lahko npr. „večina“ (več kot 50%). Primer 1:
•
NEUSTREZNO: Osmošolci imajo dobre učne navade.
•
USTREZNO: Večina osmošolcev ima dobre učne navade.
Predhodno je potrebno tudi vedeti, kaj so 'dobre' učne navade! Pri preverjenih vprašalnikih so takšne
kategorije določene, sicer pa jih lahko določiš sam. Na primer: Dobre učne navade imajo tisti, ki so na
vprašalniku učnih navad dosegli več kot 30 točk. Lahko pa hipotezo oblikuješ tudi takole: Večina osmošolcev bo
na vprašalniku učnih navad dosegla več kot 30 točk.
Primer 2:
•
NEUSTREZNO: Skupina The Beatles je najvplivnejši bend na svetu.
•
USTREZNO: Skupina The Beatles je prodala največ plošč na svetu.
Lahko pa opredeliš, da najvplivnejša skupina pomeni skupino, ki je prodala največ plošč.
HIPOTEZE
(jasnost in specifičnost)
Hipoteze morajo biti čim krajše, konkretne, izražanje je jasno in preprosto. Vsi pojmi/spremenljivke,
ki tvorijo hipotezo, morajo biti jasno opredeljeni. Ne uporabljaš relativnih pojmov, kot so malo,
veliko, precej ...:
•
NEUSTREZNO: Večina dijakov veliko gleda televizijo.
•
USTREZNO: Večina dijakov gleda televizijo več kot dve uri na dan.
Če meriš ocene/stališča/mnenja preizkušancev, mora biti iz hipotez razvidno, da so to ocene. Npr.
vprašanje: „Ali menite, da so ženske bolj neodločne kot moški?“
•
NEUSTREZNO: Ženske so bolj neodločne kot moški.
•
USTREZNO: Dijaki ocenjujejo, da so ženske bolj neodločne kot moški.
Ena hipoteza se naj nanaša na eno stvar:
•
NEUSTREZNO: Večina dijakov podpira osebno svobodo odločanja o splavu in evtanaziji.
•
USTREZNO (2 hipotezi): Večina dijakov podpira osebno svobodo odločanja o splavu. Večina dijakov podpira osebno
svobodo odločanja o evtanaziji.
HIPOTEZE
(koliko hipotez; tudi ovržena hipoteza je rezultat)
• Hipoteze oštevilčiš, da se kasneje lažje sklicuješ nanje.
• Koliko hipotez zastaviš, je odvisno od problema in ciljev
(lahko je tudi samo ena, po navadi 2-5).
• Tudi ovržena hipoteza je rezultat, vreden enako kot
potrjena hipoteza! Zato hipotez nikar naknadno ne
prilagajaj rezultatom! Tudi ne zapisuj: »uspelo mi je«
potrditi vse hipoteze ipd., saj si pri raziskovanju
nevtralen, ne težiš k določenim rezultatom!
METODA
To poglavje vsebuje 4 podtočke, ki jih ustrezno označiš:
1.
2.
3.
4.
Vzorec (udeleženci)
Merski instrumenti
Postopek zbiranja podatkov
Postopek statistične obdelave
METODA:
vzorec
• Izbereš vzorec, na katerem boš uporabil merski instrument. Seveda je
vzorec odvisen od zastavljenega problema.
• Udeležence natančno opredeliš - določiš numerus (število enot v
vzorcu):
60 učencev 5. razreda (% fantov, % deklet) in 56 učencev 8. razreda (% fantov in % deklet)
osnovne šole Janko Padežnik v Mariboru, v šol. letu 2011/12.
• Če boš upošteval še kakšne druge spremenljivke, tudi te navedeš, npr.
število odličnih, prav dobrih..., starost, učni uspeh …
• V vsaki skupini naj bo ok. 50 oseb (npr. če raziskuješ stališča dijakov: 50
fantov, 50 deklet ali 50 prvih letnikov, 50 četrtih letnikov).
• Čim večji je vzorec, tem bolj zanesljivi so rezultati.
METODA:
merski instrumenti
•
Merski instrument oblikuješ sam ali uporabiš obstoječega (iz literature, ne pozabi navesti vira –
gl. opombe!). Možna je tudi kombinacija: s tujimi pripomočki si le pomagaš, npr. vzameš nekaj
postavk iz tega, nekaj iz drugega vprašalnika, jih prilagodiš, dodaš nekaj svojih ...
•
Na voljo imaš vprašalnik, anketo, intervju, načrtno opazovanje in druge poznane tehnike. Če
delaš intervju, moraš imeti dovolj udeležencev za statistično obdelavo podatkov.
•
Testi inteligentnosti in projekcijske tehnike ne pridejo v poštev, ker je v izogib napačnim
interpretacijam in zlorabam njihova uporaba rezervirana za diplomirane psihologe.
•
Merski instrument mora biti popolnoma usklajen s problemom in cilji naloge.
•
Merski instrument natančno opišeš: kdo in kdaj ga je oblikoval, kaj meri, ocenjevalna lestvica,
kako se točkuje ...
•
Od udeležencev vedno zbereš splošne podatke: starost, spol, lahko tudi kak drug podatek, ki je
pomemben za preverjanje tvojih hipotez (npr. šolski uspeh). Seveda ne sprašuješ po imenih in
priimkih, saj so podatki anonimni.
METODA:
merski instrument (vprašalnik)
• Ker večina uporabi vprašalnik, v tem dokumentu govorimo
predvsem o tej tehniki.
• Vprašalnik ne sme biti ne preskromen ne preobsežen! Ne
stiskaj vprašanj na 4 strani v pisavi 8! To je največja napak,
celo med strokovnjaki. „Vrednost rezultatov pada sorazmerno
z dolžino vprašalnika.“
• Postavke morejo biti ustrezno izbrane, ne sugestivne, ne
dvoumne, neogrožajoče …
• Pri aplikaciji vprašalnika zagotovi čim večjo resnost in
samostojnost reševanja.
METODA:
merski instrumenti (poskusno anketiranje)
Če si vprašalnik sestavil sam, moraš izvesti poskusno anketiranje. Daš ga reševati vsaj
nekaj osebam in preveriš, ali v praksi funkcionira tako, kot si si zamislil:
•
ali so anketiranci sploh pripravljeni in sposobni odgovarjati
•
ali odgovori dajejo relevantne podatke (tiste, ki si jih želel dobiti)
•
ali so kakšna vprašanja nejasna ali dvoumna
•
ali anketiranci na nekatera vprašanja sploh ne odgovarjajo (razmisliš zakaj ne)
•
ali na nekatera vprašanja odgovarjajo skoraj vsi enako (takšno vprašanje nima vrednosti:
morda bi si lahko nanj odgovoril že vnaprej ali pa gre za sugestivno vprašanje)
Pri poskusnem anketiranju lahko tudi kakšno vprašanje zastaviš v odprti obliki (če ne
znaš vnaprej predvideti vseh možnih odgovorov), nato pa na osnovi analize odgovorov
oblikuješ vprašanje zaprtega tipa.
METODA:
postopek zbiranja podatkov
Opišeš postopek izvedbe praktičnega dela naloge:
•
•
•
•
točno kje in kdaj si izvedel anketiranje
kakšna navodila so dobili preizkušanci
koliko časa so imeli na voljo
morebitne posebnosti ...
V primeru spletnega anketiranja je potrebno pri kritiki naloge (v
interpretaciji in sklepu) opozoriti, da je vzorec selekcioniran!
METODA:
postopek statistične obdelave
• Navedeš uporabljene statistične metode, npr. računal
sem odstotne frekvence (formula), aritmetične sredine
(formula) …
• Podatke sem obdelal z računalniškim programom ...
• Ne govori o »štetju in seštevanju«, izražaj se strokovno:
procenti so »odstotne frekvence«, povprečje je
»aritmetična sredina«, število enot v vzorcu je „numerus“
…
Poglavju Metoda sledi poglavje
Rezultati in analiza.
PREIDI NA NAVODILA ZA
NALOGO ppt2!

similar documents