Orhideje_Slovenije

Report
ORHIDEJE (KUKAVIČEVKE)
SLOVENIJE
• V Sloveniji raste 83 vrst in podvrst
• Najdemo jih na suhih negnojenih travnikih, po
svetlih gozdovih, v gorah po alpskih tratah,
pogoste so v mokriščih in nizkih barjih
• Največ jih uspeva v toplih področjih Goriških
Brd, Krasa in Slovenske Istre, kjer so zaradi
močnega vpliva sredozemskega podnebja
ustvarjeni ugodni pogoji za njihovo rast
• Cvetijo od marca čez poletje, odvisno od vrste
• Endemična v Sloveniji je kamniška murka
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Tropske rastejo na deblih in vejah – epifiti
Zračne korenine s posebnim tkivom sprejema deževnico
Orhideje Slovenije rastejo na tleh – litofiti
Organske (rezervne) snovi shranjujejo v podzemnih organih
različnih oblik
Poleg starega imajo zraven še mladi gomolj
Nekatere imajo korenike
Iz podzemnih organov poženejo stebla z listi
Listi naših orhidej so nedeljeni in celorobi, praviloma
nepecljati
Listi imajo vzporedno razporejene žile v rozeti pri dnu ali na
steblu
Izjema je plazeča mrežolistnica – kratkopecljati in mrežasti
listi
Oblika listov: elipsasta, narobejajčesta in trikotnosuličasta
CVET
• Enosomeren, sestavljen iz 6 cvetnih listov, ki so
razvrščeni v dveh vretencih
• Zunanje vretence ima 3 liste – sepal; notranji iz 3
listov – petal; srednji je največji – medena ustna
ali labelum)
• Pri nekaterih vrstah je medena ustna sestavljena
iz epihila in hipohila
• Medena ustna je navadno podaljšana v ostroge,
ki ima nektarne žleze
• V cvetovih brez ostroge so te v zadnjem delu
medene ustne
• Večina jih ima le en prašnik iz dveh polinarijev
• Lepi čeveljc ima 2, med njima je lepljiva brazda, ki jo
pokriva sterilni prašnik
• Prašnik z vratom pestiča, lepljiva žleza (rostelum) in
brazda sestavljajo stebriček (ginostemij)
• Za večino je značilno gibanje cvetov (resupinacija), ko
se obrnejo za 180 stopinj
• Pri enolistni plevki in barjevki pa za 360 stopinj
• Tiste, ki imajo sedeče cvetove se resupinira plodnica ali
spodnji del cvetnega peclja
• Resupinirajo zaradi kopičenja rastnih snovi na določeni
strani
• Gibanje cvetov
OPRAŠEVANJE
•
•
•
•
Ko žuželka pristane na medeno ustno, zadane z glavo v lepljivo ploščico polinarija
Ta se prilepi na žuželko, ki ga prenese ter z glavo zadane ob lepljivo brazdo in se
prelepi nanjo
Opraševanje orhidej
Nekatere se oprašijo same na 2 načina:
– Kavdikula se upogne in polinarij se prilepi na brazdo
– Cvetovi, ki imajo medeno ustno obrnjeno navzgor
– Cvetove prašijo tudi opraševalci, ki lebdijo na cvetom
•
•
•
Poseben način opraševanja imajo cvetovi rodu mačje uho
Mimikrija orhidej rodu mačjega očesa
Pri lepem čeveljcu avtosterilnost ali navzkrižno opraševanje zagotovijo posebni
mehanizmi. Na napihnjeni medeni ustni so posebna mesta, na katera se lovijo
žuželke (zlasti zemeljske čebele). Rob medne ustne je izjemno gladek, oljnat in
žuželke padejo v notranjost medene ustne. Tudi notranje stene medene ustne so
gladke, tako da žuželka ne more iz ne. Ujeta zemeljska čebela lahko pride iz
medene ustne le skozi stranski izhod. Pri tem mora mimo lepljive brazde, na kateri
odloži pelod, ki ga je prinesla iz drugih cvetov. Na svoji poti mora tudi mimo
prašnikov in iz cveta odnese pelod
PLODNICA
• Podrasla (3 zrasli plodni,listi)
• Ko dozori se odpre s 6 razpokami
• Kalčki vzklijejo, če pridejo v stik s hifami
ustreznih gliv – sožitje
• Nekatere kukavičevke celo odrasle ostanejo
povezane s hifami – mikrotrofne glive (brez
klorofila)
• Nekatere se razmnožujejo vegetativno
• Poudarek bo na naslednjih orhidejah (v knjigi
Orhideje Slovenije):
– Lepi čeveljc (str. 26)
– Kamniška murka (str. 30)
– Jajčastolistni muhovnik (str. 144)
– Muholiko mačje uho (str. 158)
– Loeselijeva grezovka (str. 172)
– Navadna kukavica (str. 62)
– Majska prstasta kukavica (str. 90)
– Rjava gnezdovnica (str. 106)
– Navadna močvirnica (str. 136)

similar documents