Obpanonska Slovenija - Geografija

Report
Obpanonska Slovenija
• Obpanonske pokrajine
• Obpanonske pokrajine = robne ali periferne
pokrajine (prometna odročnost in
gospodarska zaostalost).
• Poznamo dva osnovna tipa površja:
obpanonske ravnine in obpanonska gričevja.
• Težko določljiva meja z Predalpsko in
Dinarskokraško Slovenijo (prehodna območja).
• Pokrajinska dvojnost: obpanonske ravnine –
rečni nanosi proda, ki so ga v kvartarju nanesle
Sava, Drava, Mura in nekatere manjše reke.
Velik del obpanonskih ravnin so vršaji iz
rečnoledeniškega proda, ki so jih ustvarile reke
na prehodu v nižji obpanonski svet (reka Sava
pri Krškem je odrinila Krko). Ravnine se
razprostirajo v višinah od 150 do 300 m.
• Obpanonska gričevja so ostanek morskih in
rečnih usedlin, ki so jih v terciarju odložili
Panonsko morje in njeni pritoki. Zaradi starosti
usedlin gričevja označujemo kot terciarna
gričevja.
• Usedline iz terciarja so različno sprijete. Poleg
nanosov iz peska, so pogosti tudi nanosi iz
gline (zamočvirjena tla
melioracije) .
• Z ravninami obdana gričevja ne presegajo
praviloma 400 m višine. Posamezni deli
obpanonskega sveta se lahko dvigujejo višje
ob mejnih območjih.
• Čez Obpanoske pokrajine poteka več
tektonskih prelomov (mineralni in termalni
vrelci
obpanonska zdravilišča).
• Podnebje je celinsko – subpanonsko podnebje.
Količina padavin se zmanjšuje proti
severovzhodu (Novomeška pokrajina 1200
mm – Prekmurje 800 mm). Temperaturni
obrat v ravninah in kotlinah. Za rast vinske trte
je posebej pomemben topli pas – prisojna
pobočja gričevij. Značilnost podnebja so tudi
suše (učinek za kmetijstvo).
• Obpanonske ravnine so najmanj gozdnati deli
Slovenije. Večja območja so Krakovski gozd in
osrednji del Dravskega polja. Gozdovi so
listnati (bukev, kostanj, hrast).
• Na pomembnih območjih naravne in kulturne
dediščine smo ustanovili KOZJANSKI REGIJSKI
PARK in več krajinskih parkov (KRAJINSKI PARK
GORIČKO).
• Največji reki sta Mura in Drava (snežni režim)
To ne velja za pritoke, ki izvirajo v Sloveniji in
imajo dežno-snežni režim. V tej slovenski regiji
imamo največja umetna jezera (Ptujsko in
Ormoško jezero).
• Obpanonska Slovenija je v povprečju najbolj
kmetijski in gospodarsko najmanj razvit del
Slovenije z najvišjim deležem kmečkega
prebivalstva.
• Vinogradništvo je eden glavnih elementov
kulturne identitete obpanonskega
prebivalstva.
• Gostota poselitve je na ravninah
nadpovprečna.
• V preteklosti so to regijo zaznamovala
izseljevanja v tujino, zdomstvo in odseljevanje
v bolj razvite dele Slovenije.
• Posebnost so tudi naselja (razložena naselja –
gričevnat svet, obcestna naselja na ravninah).
• Reliefna dvojnost v obliki menjav ravnin in
gričevij se je dolgo kazala tudi pri poselitvi ter
demografskem in gospodarskem razvoju.
• Politika policentričnega razvoja je prinesla
namestitev manjših industrijskih obratov v
manjša središča.

похожие документы