Srnjak

Report
UVOD
Vedno so me zanimale živali naših gozdov. Z
mojim starim očetom sem se velikokrat odpravil na
lov. Srečevala sva veliko različnih gozdnih
prebivalcev. Najbolj mi je všeč srnjak, saj je s
svojim rogovjem zelo mogočen.
Odločil sem se, da vam ga predstavim.
OPIS
SPLOŠNI OPIS
Spada med parkljarje in prežvekovalce in
v rod jelenov;
 Je naša glavna divjad;
 Odrasla žival je visoka približno 75 cm.
Telo je dolgo približno 120 cm;
 Srnjakova teža dosega 35 kg;
 Repa nima;
 Glava je trikotne oblike;
 Oči in uhlji so veliki;

ROGOVJE


Rogovje je kostna tvorba;
Rogove nosi le srnjak, izjeme so le stare srne, katerim
zrasejo le kratke rožnice;
DLAKA



Dlaka je dolga, toga in krhka.
Poleti je rdeče rjava, pozimi pa siva do sivo rjava.
Pravimo, da ima varovalno barvo oziroma se lahko
”zlije” z okoljem;
PREHRANJEVANJE



Čez dan prežvekuje v gozdu, zjutraj in zvečer gre
na pašo, ob močni mesečini se pase tudi čez noč
Hrani se z mladimi poganjki drevja in grmovja,
mladim listjem, sočnim popjem, s cvetovi sočnih
zelišč, plodovi drevja, deteljo, fižolom, radičem ter
ajdo. Pase se tudi na travnikih in posevkih.
Velikokrat jih zalotimo kako “kradejo” zelenjavo po
naših njivah;
RAZMNOŽEVANJE


Parjenje poteka od julija do avgusta. Po oploditvi
razvoj zarodka miruje vse do januarja, tako da je
brejost podaljšana na 39-42 tednov. V leglu sta
najpogosteje dva, ki sta lahko različnih spolov.
Zanimivo je to, da srnjakova samica skoti le enega
mladička, če sluti da bodo življenjske razmere
težke;
MLADIČI





Mladiči so rjavi s črnimi in belimi pegami po telesu.
Pri starosti 6 tednov postajajo pege manj opazne,
povsem pa izginejo ob prvi menjavi dlake v
oktobru.
Mladič shodi šele po treh dneh.
Materi ne sledi, ampak ostaja skrit.
Ker njegove zunanje žleze še ne delujejo, ga
plenilci težko odkrijejo.
Spolno dozori v starosti 14 mesecev.
DOMOVANJE


Srnjad se najbolje počuti v gozdovih z gosto
podrastjo in v grmiščih. Najbolj jim ustreza preplet
travnikov, pašnikov in njiv z majhnimi gozdički.
V gozdovih živi srnjad samotarsko, na jesen pa se
združijo v tako imenovan zimski trop. Na odprtih
poljih srnjad pozimi živi v velikih, celo več
desetglavih tropih.
RAZŠIRJENOST


Srnjak je splošno razširjen in pogost od morske
obale do zgornje gozdne meje.
Včasih jih je bilo na slovenskem ozemlju zelo
malo. Bilo jih je približno stokrat manj kot
dandanes.
PLENILCI
Ris
 Volk
 Lisice (posebej majhne srnjačke)
 Človek

SLIKE
Lov 
 Trofeje

 Velika je nevarnost,
da nam skoči pred
avto;
ZAKLJUČEK
Predstavil sem vam prebivalca naših gozdov. Upam
da ste od mojega govornega nastopa kaj “odnesli”.


similar documents