FerkNovostiNaPodrocjuDpOkroglaMiza2013

Report
RAZMISLEK O DRŽAVNIH POMOČEH ZA
FINANCIRANJE JAVNE INFRASTRUKTURE
Rethinking State Aid Rules for the Financing of the Public
Infrastructure
Mag. Petra Ferk
[email protected]
Okrogla miza, Pravna fakulteta Univerze v Mariboru, 30. maj 2013
JAVNI PROJEKTI in DRŽAVNE POMOČI
1.
JAVNI PROJEKTI ZA ZAGOTAVLJANJE IN IZVAJANJE
NEGOSPODARSKIH STORITEV SPLOŠNEGA POMENA
2.
JAVNI PROJEKTI ZA ZAGOTAVLJANJE IN IZVAJANJE
STORITEV SPLOŠNEGA GOSPODARSKEGA POMENA
3.
JAVNI PROJEKTI ZA (IZ)GRADNJO INFRASTRUKTURE
Izhodišče
Člen 107 PDEU
(prejšnji člen 87 PES)
1. Razen če Pogodbi ne določata drugače, je vsaka pomoč, ki jo dodeli
država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki
izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti
posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga,
nezdružljiva z notranjim trgom, kolikor prizadene trgovino med
državami članicami.
1. NEGOSPODARSKE STORITVE SPLOŠNEGA POMENA

Storitve splošnega pomena so lahko gospodarske ali
negospodarske narave.

Negospodarske dejavnosti:
 izvajanje javne oblasti / javnih nalog:
nadzor in varnost
zračnega prometa, izvajanje nekaterih javnih nalog na letališčih,
nadzorom in varnostjo pomorskega prevoza, nadzorom
onesnaženja (v pristanišču), organizacija, financiranje in
izvrševanje zapornih kazni, vojska, policija


Socialne narave (social services):
zdravstvo, obvezne in
dodatne sheme socialnega zavarovanja, službe, naslovljene na
posameznika
Pri storitvah splošnega pomena na področju socialne
varnosti, ki so lahko gospodarske ali negospodarske, se
pravila EU za konkurenco uporabljajo samo, kadar so te
storitve gospodarske narave → Loči: Socialne storitve
splošnega gospodarskega pomena (!)

SVOBODA USTANAVLJANJA, SVOBODA ZAGOTAVLJANJA
STORITEV

PRAVILA O VARSTVU KONKURENCE PDEU NE VELJAJO!
Vir: <http://www.prostovoljstvo.org/organization.php?id=31>
2. STORITVE SPLOŠNEGA GOSPODARSKEGA POMENA

Področja:
 elektronske komunikacije
 osnovne poštne storitve
 energetika: elektrika, plin
 transport
 drugo: ravnanje z odpadki, oskrba s pitno vodo ...
Vir: http://www.posta.si/index.aspx

SVOBODA USTANAVLJANJA, SVOBODA ZAGOTAVLJANJA STORITEV

PRAVILA O VARSTVU KONKURENCE PDEU!
(Okrogla miza 2012!)
 C-280/00, ALTMARK (2003)
Nadomestilo za izvajanje obveznosti gospodarske javne službe ne
predstavlja državne pomoči po prvem odstavku 107. člena PDEU, če
(kumulativno):
 podjetje, ki prejema nadomestilo, mora dejansko izpolnjevati
obveznosti javne službe, ki morajo biti jasno opredeljene;
 parametri, ... , morajo biti določeni vnaprej na objektiven in
pregleden način ...;
 nadomestilo ne sme biti višje od tistega, kar je nujno za kritje
vseh ali dela stroškov, ki jih je povzročilo izpolnjevanje
obveznosti javne službe ...;
 izbira podjetja, ... , naj poteka po postopku oddaje javnega
naročila / raven potrebnega nadomestila se določi na podlagi
analize stroškov, povprečnega, dobro vodenega podjetja.
Vir: Clip Art
ALMUNIA PAKET (2011-2012)
zamenjal Monti-Kroes paket (2005)
1.
SPOROČILO Komisije o uporabi pravil Evropske unije o državni pomoči za
nadomestilo, dodeljeno za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena,
C(2011) 9404 konč., Bruselj, 20.12.2011;
2.
SKLEP Komisije z dne 20.12.2011 o uporabi člena 106(2) Pogodbe o delovanju
Evropske unije za državno pomoč v obliki nadomestila za javne storitve, dodeljenega
nekaterim podjetjem, pooblaščenim za opravljanje storitev splošnega gospodarskega
pomena, C(2011) 9380 konč., Bruselj, 20.12.2011;
3.
Sporočilo Komisije – OKVIR Evropske unije za državno pomoč v obliki nadomestila
za javne storitve, C(2011) 9406 konč., Bruselj, 20.12.2011;
4.
UREDBA Komisije (EU) št. 360/2012 z dne 25. aprila 2012 o uporabi členov 107 in
108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis za podjetja, ki
opravljajo storitve splošnega gospodarskega pomena; UL št. L 114 z dne 26. aprila
2012, str. 8.
3. GRADNJA JAVNE INFRASTRUKTURE
Do leta 2011 Komisija javnega financiranja infrastrukturnih projektov ni
obravnavala v luči državnih pomoči, v kolikor je bila infrastruktura potem javna
in pod nediskriminatornimi pogoji dostopna številnim uporabnikom.
T-443/08 in T-455/08, Leipzig-Halle
C-288/11 P, Leipzig-Halle (19. 12. 2012)
Vir: <http://daweicard.dawei.eu/shop/postkarten-halle.html>.
Dejansko stanje







Letališče Leipzig Halle upravlja družba FLH (Flughafen Leipzig-Halle GmbH), ki je
hčerinska družba družbe MF (Mitteldeutsche Flughafen AG), katere delničarji so
deželi Saška in Saška Anhalt ter mesta Dresden, Halle in Leipzig
Družba MF se je leta 2004 odločila, da bo zgradila novo južno vzletno pristajalno
stezo (nova južna steza), ki naj bi se financirala iz kapitalskega vložka v znesku
približno 350 milijonov EUR, ki naj bi ga v družbi MF in FLH vložili njuni javni delničarji
Skupina DHL, ki deluje v sektorju ekspresnih pošiljk in je v stoodstotni lasti družbe
Deutsche Post AG, se je po pogajanjih z več letališči odločila, da z letom 2008 svoje
evropsko vozlišče za zračni tovorni promet preseli iz Bruslja (Belgija) v Leipzig Halle
Družbe FLH, MF in DHL Hub Leipzig GmbH so v letu 2005 podpisale okvirni
sporazum: družba FLH je zavezana, da zgradi novo južno stezo in spoštuje
preostala jamstva ves čas trajanja sporazuma, kot je to, da mora zagotoviti, da bo
družba DHL lahko stalno delovala na navedeni stezi in da bo lahko najmanj 90 %
letalskih prevozov, ki jih opravlja družba DHL ali se opravljajo zanjo, s te steze
izvedenih kadar koli
Dežela Saška je izdala pismo o nameri v korist družb FLH in DHL Hub Leipzig, s
katerim jamči za finančno uspešnost družbe FLH za čas trajanja okvirnega
sporazuma in zagotavlja, da bo dežela Saška družbi DHL Hub Leipzig izplačala
odškodnino, če letališča Leipzig-Halle ne bo več mogoče uporabljati, kot je bilo
načrtovano
Nemčija je Komisiji priglasila nameravane ukrepe, Komisija pa je v letu 2006 Nemčijo
obvestila, da se je odločila začeti postopek po drugem odstavku 108. člena PDEU
Postopek se je nanašal na okvirni sporazum, pismo o nameri in kapitalski vložek.
Poudarki

gradnja in upravljanje (regionalnih) letališč iz razloga razvoja trga ni več
izključeno iz nadzora pravil o državnih pomočeh EU (MIMO Smernic 1994 /
2005) in te naloge se ne morejo več obravnavati kot javne naloge, ki načeloma niso
predmet nadzora državnih pomoči ← SKLIC NA: C-82/01P, Aéroports de Paris
(2002); tudi T-196/04, Ryanair (2008)

družba FLH z upravljanjem (regionalnega) letališča in nove južne steze opravljala
gospodarsko dejavnost, upoštevajoč, da vse dejavnosti upravljavca letališča niso
nujno gospodarske narave (dejavnosti, ki so povezane z izvajanjem javnih pooblastil)
– pomemben dejavnik je razvoj trga!

gospodarska ali negospodarska narava poznejše uporabe zgrajene infrastrukture
nujno določa naravo dejavnosti njene gradnje (nova vzletno pristajalna steza
poveča kapaciteto letališča in vpliva na povečanje ekonomske aktivnosti upravljavca)

dejavnosti gradnje (južne steze in njenega financiranja) ni mogoče / treba ločiti od
upravljanja (letališke infrastrukture), ki pomeni gospodarsko dejavnost, v kolikor
gradnja (nove južne steze) kot taka po svoji naravi ali namenu ne pomeni izvajanja
nalog v zvezi z javnimi pooblastili

podjetje v javni lasti je lahko obenem prejemnik in dajalec pomoči glede
različnih ukrepov
Relevantnost sodbe za druga področja

Komisija: Financiranje infrastrukture (z izjemo nalog s področja javnih pooblastil, npr.
varnosti, varovanja …) je relevantno z vidika državnih pomoči.

Komisija: Zgolj financiranje infrastrukture, ki pozneje ni ekonomsko izkoriščana in ki je
zgrajena v interesu splošne javnosti izključena iz domene uporabe pravil o državnih
pomočeh (npr. javne ceste, ki jih ne izkorišča koncesionar, parki, igrišča… odprta
splošni javnosti).

Note DG Comp. to DG Regio (COMP/03/2011/):
→ širok pristop Komisije
→ strog pristop Komisije

Komisija je vzela pod drobnogled tudi druga
področja infrastrukture: športna infrastruktura,
pristanišča, širokopasovni internet, čistilne naprave …
→ vse je treba priglasiti ↓
E.g. Uppsala arena
TEŽAVE / KRITIKE V PRAKSI
Ukrepi, ki lahko predstavljajo nedovoljeno državno pomoč v
kontekstu financiranja javne infrastrukture

neposredno financiranje / kapitalski vložek,

garancije oz. jamstva,

razne oblike finančne pomoči kot npr. nizke obrestne mere,

navzkrižno subvencioniranje,

netržni pogoji za uporabo infrastrukture, netržni pogoji za sklepanje
najemnih pogodb oz. nenormalno nizke najemnine za javno
infrastrukturo,

cena zemljišča v transakciji,

razvoj oz. komunalna oprema zemljišča
Presoja Komisije

Glede na prakso Komisije je treba identificirati vse
potencialne prejemnike in učinke na podlagi analize
case-by-case

Pogoj sine qua non: pravilna identifikacija in analiza vseh
relevantnih trgov:
→ navzgor, navzdol:
 lastništvo, upravljanje
 gradnja
 uporabniki
→ in sosednjih
Dokrina „Decoder“
Odločba Komisije o državni pomoči za subvencioniran nakup digitalnih sprejemnikov
(2007/374/ES)

Posredna prednost lahko spada na področje
uporabe 107/1 PDEU (C-382/99, C-156/98).

Dokrina „Decoder“: tudi če javna sredstva, dodeljena neposrednim končnim
uporabnikom, ne predstavljajo državne pomoči, lahko ukrep posredno
koristi sosednjim trgom – v tem primeru:
1.
2.
3.
izdajateljem televizijskega programa, ki delujejo na digitalnih prizemnih in kabelskih
platformah [DA];
operaterjem omrežij, ki prenašajo signal [DA], in
proizvajalcem sprejemnikov [NE]
Prenos doktrine na infrastrukturno področje

Smernice Evropske unije za uporabo pravil o državni pomoči v zvezi s hitro
postavitvijo širokopasovnih omrežij (2013/C 25/01): Uporaba
konkurenčnega izbirnega postopka zagotavlja, da je vsaka pomoč omejena
na najmanjši znesek, potreben za posamezen projekt, vendar ne izključuje
pomoči, saj javni organ izbranemu ponudniku kljub temu zagotovi
subvencijo (na primer v smislu „financiranja vrzeli“ ali prispevka v naravi),
poleg tega pa je namen takega postopka prav izbira upravičenca do
pomoči. […] Poleg neposrednega upravičenca do pomoči lahko med
posredne upravičence spadajo tudi tretji operaterji, ki pridobijo grosistični
dostop do subvencionirane infrastrukture.

Kritike: pomanjkanje (splošne) metodologije za opredelitev trgov – navzgor,
navzdol in sosednjih.
Kako se izogniti državni pomoči pri financiranju
javne infrastrukture?


Test Altmark
→ če ni izpolnjen:
Test zasebnega investitorja (MEIT – Market Economy Investor
Test): V kolikor javni organ v zvezi z financiranjem gradnje,
lastništva in/ali upravljanja, ravna na enak način kot zasebni
investitor na trgu, na istem nivoju trga ni državne pomoči, vendar pa
lahko pride do državne pomoči pri trgih navzdol (Decoder)
→ omejitve MEIT (Chronopost I): A ga je sploh mogoče zagotoviti, če je
empirično dokazano, da podobna infrastruktura še nikoli ni bila zgrajena s strani
zasebnega sektorja ali pa vsaj kot PPP?



→ za nobeno (regionalno) letališče še ni bil izpolnjen (!)
Javni razpis: zagotavlja, da je vsaka pomoč omejena na najmanjši
znesek, potreben za posamezen projekt, vendar ne izključuje
pomoči pri trgih navzdol (Decoder)
Odprt dostop
Primerjalne cene (Benchmark prices)
Dodatne informacije
+ NOVO
Hvala za pozornost!
Mag. Petra Ferk
E: [email protected], S: www.pppforum.si

similar documents