PPT2 - Arnes

Report
MATURITETNA SEMINARSKA
IN RAZISKOVALNA NALOGA
PRI PSIHOLOGIJI
NAVODILA 2: REZULTATI
Janina Curk
II. gimnazija Maribor
REZULTATI
• Statistika proučuje metode zbiranja, urejanja, kvantitativne obdelave,
prikazovanja in analiziranja številskih podatkov. Predelaj poglavje o
statistični metodologiji v učbeniku Kompare idr.: Psihologija:
spoznanja in dileme.
• V tej predstavitvi so iz omenjenega poglavja izpostavljene samo
informacije, ki jih praktično potrebuješ za oblikovanje poročila o
raziskavi (ostalo se lahko pojavi v nalogah izbirnega tipa na maturi):
• Prikazi v tabelah in grafih
• Absolutne in odstotne frekvence
• Modus in aritmetična sredina
REZULTATI
(legenda)
V samem začetku napišeš legendo. Uvedeš oznake, ki so
čim krajše in jasne, npr.:
Mt = aritmetična sredina rezultatov vseh udeležencev (t
pomeni total)
Mm = aritmetična sredina rezultatov moških
N1 = numerus (število udeležencev) 1. letnikov
f = absolutna frekvenca rezultatov (število)
f% = odstotna frekvenca rezultatov (procent)
REZULTATI
(urejanje in prikazovanje)
• Ko zbereš podatke, jih moraš urediti in prikazati. To storiš s tabelarnimi in
grafičnimi prikazi.
• Vse rezultate prikažeš v tabelah, kjer je smiselno, pa vključiš tudi grafični
prikaz (za maturo vsaj enega). Informacije v tabelah in grafih se načeloma
ne podvajajo. Ne delaj grafa za vsako tabelo!
• Predstavitev mora biti izčrpna in pregledna, predstavljeni morajo biti vsi
rezultati in to tako, da so razvidne njihove glavne značilnosti ter odnosi med
njimi.
• Ne prikazuješ rezultatov, ki niso povezani s hipotezami (manj pomembne
rezultate in izračune lahko daš v prilogo na koncu naloge).
• Ločiš podpoglavja: Preverjanje 1. hipoteze, Preverjanje 2. hipoteze …
REZULTATI
(naslavljanje grafov, tabel in slik)
• Tabele in grafe ločeno oštevilčiš in nasloviš.
• Naslove pišeš nad tabelo/grafom.
• Naslov mora jasno povedati, kaj je predstavljeno, npr. Tabela
3: Aritmetične sredine fantov na vprašalniku učnih navad.
• Pri grafih mora biti jasno zapisano, kaj je na x in kaj na y osi.
• Naslove slik pišeš pod slike, npr. Slika 1: Naslov (v oklepaju
obvezno naveden vir).
REZULTATI
(računanje odstotkov ali aritmetične sredine?!)
• Absolutna frekvenca (f) je število rezultatov z isto vrednostjo; relativna frekvenca
(f%) pa odstotek.
• Aritmetično sredino (M) dobiš tako, da sešteješ vse rezultate, njihovo vsoto pa deliš s
številom rezultatov: M =
xi
n
(xii: posamezni rezultat, N: numerus
− število enot v vzorcu)
• Ob aritmetičnih sredinah ti ni treba računati standardne deviacije, čeprav je to v
realnih raziskavah nujen podatek!
• Vse vrednosti zaokrožuješ na dve decimalki.
• POMEMBNO: dobro presodi, ali so tvoji podatki primerni za računanje
aritmetične sredine ali odstotnih frekvenc! Npr. če imaš odgovore udeležencev
lestvici (3, 5 ali 7 stopenjski, opisni ali numerični), računaš aritmetično sredino, ne pa
odstotkov posameznih odgovorov, saj tak prikaz pri primerjavah različnih skupin ne
daje jasnega pregleda! Če ne veš, se posvetuj z mentorjem!
• Ne uporabljaš metod, ki se jih nismo učili (iz uradnih navodil: „Zbrane podatke
ustrezno uredimo in obdelamo s preprostimi statističnimi postopki, ki so opredeljeni
s cilji v predmetnem izpitnem katalogu.“).
REZULTATI
(obdelava vprašanj odprtega tipa)
Kako obdelaš odgovore na vprašanja odprtega tipa (ki jih
sicer redko uporabiš):
• Enake oz, podobne odgovore združiš v skupine
(kategorije) in jim pripišeš ustrezne frekvence.
• Odgovore z nizkimi frekvencami, npr. 1 ali 2, zanemariš.
REZULTATI
(analiza rezultatov pod grafi/tabelami)
• Vsak prikazan rezultat analiziraš: kar je izraženo v številkah,
•
•
•
•
besedno komentiraš (pod posameznim grafom/tabelo), npr.:
Ženske so v povprečju dosegle višji rezultat na vprašalniku učnih navad kot
moški (Mž=…, Mm=…) … Rezultati so pokazali, da imajo moški …
Praviloma govoriš v preteklem, ne v sedanjem času.
Ne ponavljaš vsega, kar je razvidno iz tabele/grafa.
Zaporedje: tabela – graf (če je potrebno) – analiza.
V rezultatih ne omenjaš zavračanja/ne-zavračanja hipotez, pač pa
samo opišeš trende, ki si jih odkril. Tudi ne navajaš svojih hipotez o
vzrokih – to sodi v poglavje Interpretacija.
INTERPRETACIJA
(razprava, diskusija)
• To je najbolj znanstveni del raziskave in najbolj pokaže tvoje znanje in
ustvarjalnost.
• Pri interpretaciji slediš zastavljenim ciljem in hipotezam. Rezultate presodiš
glede na zastavljene hipoteze (hipoteza 1 je zavrnjena, hipoteza 2 ni zavrnjena
…) in odgovarjaš na vprašanje 'zakaj. Ločiš podpoglavja: Interpretacija 1.
hipoteze, Interpretacija 2. hipoteze …
• Rezultate razložiš glede na teorijo - povežeš s spoznanji iz teoretičnega
uvoda. Pri tem se sklicuješ na tabele in grafe (npr. gl. graf 3) in v uvodu
opisane raziskave. Ne moreš trditi, da je nek rezultat nizek/visok, če nimaš
nekega kriterija za primerjavo! Npr. Ugotovitve se (ne) ujemajo z rezultati
raziskave Millerja in Johnsa (2012), predstavljene v teoretičnem uvodu …
INTERPRETACIJA
(pravila interpretiranja)
• Interpretacija ne sme biti le analiza, torej le navajanje tega, kar je
razvidno iz rezultatov! V tem poglavju ne ponavljaš rezultatov, le
kratko povzameš glavne ugotovitve, na katere se tvoja interpretacija
nanaša.
• Si čim bolj (utemeljeno) kritičen, provokativen, skeptičen, tako do
tujih ugotovitev kot do lastnih rezultatov.
• Izražaš se previdno (“mehko”) glede na vprašljivo reprezentativnost
vzorca (nakazuje se razlika ..., težnje v smeri ...).
• Ne vključuješ vrednostnih in subjektivnih izrazov, npr. grozno,
slabo, odlično, pravilno, zdi se mi …, pač pa predstavljaš samo
dejstva (suhoparen znanstveni jezik).
INTERPRETACIJA
(če si primerjal aritmetične sredine)
• Če si računal aritmetične sredine in ugotavljal razlike med njimi,
moraš v interpretaciji poudariti, da te ostajajo statistično
nepreverjene.
• Metod statističnega preverjanja pomembnosti razlike se nismo učili.
Zato ne moreš vedeti, ali ugotovljena razlika v resnici obstaja v
populaciji ali je le slučajna, to pomeni posledica ‚napake vzorčenja‘.
Ta napaka se pojavi zato, ker nisi zajel celotne populacije, pač pa le
en del. Zato se izražaš previdno: Če je razlika statistično pomembna,
potem lahko trdim, da ...
• Razlika v nekaj decimalkah zelo verjetno ni statistično pomembna,
zato je v tem primeru bolj korektno, da rezultat interpretiraš kot
odsotnost razlik!
INTERPRETACIJA
(če si izvajal korelacijsko raziskavo, ne eksperimenta)
Če si uporabil vprašalnik, torej izvedel korelacijsko raziskavo (ne
eksperimenta), ne moreš trditi, da ena spremenljivka vpliva na
drugo, pač pa lahko sklepaš le o stopnji povezanosti med njima
(ugotoviš le moč, ne pa tudi smeri povezanosti). Iz korelacije ne
moremo sklepati na vzročnost!
Npr. če si ugotovil povezanost med učnim uspehom in kajenjem
marihuane:
NEUSTREZNO: Kajenje marihuane vpliva na učni uspeh.
USTREZNO: Kajenje marihuane je povezano z učnim uspehom.
SKLEPI
Poglavje vsebuje 4 podtočke (ustrezno oštevilči):
1.
2.
3.
4.
Povzetek naloge
Kritika naloge
Uporabna vrednost naloge in družbena odgovornost
Nova vprašanja
SKLEPI:
povzetek naloge
• Kratko, a natančno povzameš bistvena vprašanja, ki si si
jih zastavil in ugotovitve, ki izhajajo iz rezultatov
(podobno kot boš napisal v poglavju »povzetek« na
začetku naloge).
• Povezuješ s hipotezami:
npr. Na podlagi rezultatov sem ovrgel hipotezo o …
• Pr. pol strani.
SKLEPI:
kritika naloge
• Kritično oceniš vse vidike naloge, navedeš opažene
pomanjkljivosti in predlagaš, kako bi jih odpravil (npr.
sugestivno ali nerazumljivo vprašanje, možnost socialno
zaželenih odgovorov, premajhen, nereprezentativen vzorec,
neresnost anketirancev …).
• V vsakem primeru opozoriš, da sklepi veljajo izključno za
vzorec in da jih zaradi njegove nereprezentativnosti ne moreš
posplošiti na populacijo.
• Če si primerjal aritmetične sredine, opozoriš na statistično
nepreverjenost razlik med njimi.
SKLEPI:
uporabna vrednost in nova vprašanja
Uporabna vrednost naloge in družbena odgovornost:
Oceniš uporabno vrednost naloge: kje/komu/kako bi lahko tvoja
naloga koristila, kaj lahko ljudi nauči, kako doprinaša k večjemu
blagostanju ljudi, boljšim medosebnim odnosom … Lahko je
uporabna za večje poznavanje tematike, kot izhodišče (preliminarna
raziskava) za raziskave na večjih vzorcih …
Nova vprašanja:
Nakažeš odprta vprašanja v zvezi z obravnavano vsebino, ki bi jih bilo
po tvojem mnenju vredno raziskovati v prihodnje.
Tudi pri tem delu naloge se potrudi, čeprav je zadnji!
VIRI IN PRILOGE
Viri:
• navedeni natančno po pravilih citiranja – gl. ppt3
• v nalogi mora biti jasno razvidno, kaj je avtorjev prispevek in
kaj je povzeto po drugih avtorjih!
Priloge:
• vključiš izvod vprašalnika ali zapiske intervjujev, podrobnejše
in manj pomembne izračune in ilustracije
• ustrezno oštevilčiš
OCENJEVANJE MATURITETNE
NALOGE
Pri maturitetni nalogi ocenjujemo (skupaj 20 točk):
• 1. vidik: 0 – 4 točke: natančno opredeljeni problem, cilji in hipoteze, smiselno
povezani in s cilji usklajeni povzetki, kakovostni viri.
• 2. vidik: 0 – 5 točk: ustrezen merski pripomoček; natančno opisana metoda;
ustrezen in pregleden prikaz rezultatov; ustrezna statistična obdelava.
• 3. vidik: 0 – 5 točk: ustrezna analiza rezultatov glede na prikaze; izčrpna in
kritična interpretacija (povezava s hipotezami in s teorijo).
• 4. vidik: 0 – 3 točke: ustrezni sklepi (vse točke).
• 5. vidik: 0 – 3 točke: izčrpna predstavitev, ustrezna zgradba naloge (vsi elementi
v pravilnem vrstnem redu); jasnost in strokovnost izražanja; pravilno citiranje.
Mentor lahko nalogo oceni z 0 točkami:
• če ne dosega izpitnega standarda (gl. kriterije ocenjevanja)
• če ni bila pripravljena po postopku (redne konzultacije,
ne le uradne, mentor mora slediti nastajanju naloge!)
• če obstaja utemeljen sum, da kandidat naloge ni izdelal
samostojno
Oddaja naloge za maturo
• oddaja gotove naloge mentorju po e-pošti – do 31. 3.
• uradna oddaja naloge: 3. oz. 4. teden v aprilu (točen
datum določen v Koledarju splošne mature):
• v pisni obliki, vezano
• mentorju po e-pošti
Oddaja naloge za MZNM
• Oddaja naloge za MZNM mentorju: 31. januar (interni rok oddaje: 6. 2., uradno
sredina februarja), v enem izvodu in v pdf formatu. Po roku oddaja ni
mogoča.
• Navodila za uradno oddajo nalog v elektronski obliki (vse „tehnične
informacije“ dobiš pri prof. Katji Holnthaner Zorec)
• Ocenjevalni obrazec MZNM
• Ustni zagovor: dobro se pripravi (gl. ocenjevalni obrazec). Pisni del prinese 110
točk, ustni pa kar 60! Bodi kratek in jedrnat, govori prosto, jasno in razločno.
Pripravi ppt (kratko, ne celi stavki, največ 7 informacij na diapozitivu, brez
posebnih animacij, ne pozabi na vire) ali znanstveni plakat. Lahko imaš tudi
samo na listu zapisane oporne točke. Časa imaš 10 minut.
• Primeri raziskovalnih nalog MZNM.
Prosti dnevi za nalogo za MZNM
Potrebno odobrilo mentorja!
PREIDI NA NAVODILA ZA
NALOGO ppt3!

similar documents