kratka_zgodba_in_minimalizem

Report
KRATKA ZGODBA IN
MINIMALIZEM
mag. Katja Lah
profesorica slovenščine
Čas kratke zgodbe


Kratka zgodba od osemdesetih let naprej doživlja velik
razmah, deloma zaradi ameriškega vpliva (tam pride do
podobnega pojava v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja),
deloma zaradi časa, ki je bolj kot velikim epopejam
naklonjen kratkim izsekom, obrisom nekega dogodka ali
življenja.
Razlika med novelo, kratko zgodbo (short story) in črtico,
povzeto po spremni besedi Toma Virka k antologiji
slovenske kratke zgodbe Čas kratke zgodbe.
Novela




Prozna vrsta s strnjeno, vzročno-posledično (analitično ali
sintetično) razvito dogajalno zgradbo.
Prikazuje en sam osrednji dogodek.
Dogajalni razplet je presenetljiv, a začetek in konec novele
sta na koncu logično povezana.
Dogajanje je motivirano ali z zunanjimi okoliščinami ali pa
s psihologijo oseb.



Osrednji dogodek ne predstavlja zgolj naključnega izseka
v življenju oseb, ampak predstavlja za njihovo življenje
ključno prelomnico.
Oseb je malo, ob tem dogodku pa stopa v ospredje njihov
karakter.
Večkrat se dogajanje razvije ob kakem izrazitem vodilnem
motivu (leitmotiv).
Črtica





Je brez dogajalne zgradbe.
Kaže le droben dogodek, ki se ne razvija tako kot pri
noveli, ali celo razpoloženje glavne osebe.
Pripovedovalec je večkrat prvooseben.
V ospredju so čustva ali razmišljanja, lahko tudi
neposredni vtisi osrednje osebe.
Prehaja v liričnost.
Kratka zgodba – short story



Njen dogajalni potek ni premočrten, temveč je mrežno
prepleten. (Pripovedovalec večkrat spominsko preskakuje
k drugim dogodkom)
Dogajanje se sicer lahko stopnjuje proti vrhu, ki pa ne
predstavlja izrazitega preobrata v življenju oseb.
Konflikt se na koncu ne razreši v kako izrazito poanto,
konec ostaja odprt.





Tudi začetek je odprt, “in medias res”.
Dogajanje ni sklenjeno in ni ne dogajalno ne idejno
zaokroženo.
Motivacija za bralca večkrat ostaja nejasna, nerazvidna
(zgodbe delujejo “skrivnostno”)
Osebe niso že vnaprej karakterizirane, karakterizacijo
lahko razberemo iz dogajanja, a ostaja nejasna.
Pripovedovalec je večkrat prvooseben, dogajanje pa
prikazano iz njegove perspektive, torej personalne.
Minimalizem



Eden najnovejših tokov postmoderne dobe v kratki
zgodbi.
V slovenski literaturi lahko o njem govorimo od 90. let
dalje.
ZNAČILNOSTI:






čut za razpoloženje
vsakdanja tematika, umik v svet zasebnosti
odmik od postmodernizma
ni zaokrožene zgodbe, le fabulativni odkruški, fragment
ni dramatske zgradbe.
stil je na videz preprost, nezapleten, vdira pogovorni jezik.



V minimalistični literaturi avtor bralcu namiguje, naj se
zaveda tistega, kar je izpuščeno.
Bralec naj se zaveda prostorov med besedami, premolkov,
tišine in pretrganosti.
Minimalistična literatura je skoraj vedno zasnovana na
PESIMISTIČNEM ali IRONIČNEM pogledu na svet.

similar documents