Skrivnosti oceanov

Report
Skrivnosti oceanov
Oceani pokrivajo več kot
70 % površine Zemlje.
V njih je več kot 97 %
vode našega planeta.
Ocean oziroma morje delimo na tri velike oceane, na Tihega (Pacifiškega) 50
%, Atlantskega 26 % in Indijskega 21 % površine, ter dva manjša, na Severni
ledeni ali Arktični 4 % in Južni ali Antarktični ocean, ki zavzema 6 % površine.
Povprečna globina morskega dna
je 3,8 km. Koliko, misliš, znaša
največja izmerjena globina
morskega dna?
10,911 m.
Izmerili so jo v Marijanskem
jarku. Prvi človek, ki se je
samostojno potopil na
najnižjo točko, je priznani
kanadski režiser James
Cameron.
Kateri njegov film se dogaja
na morju? Ime nosi po eni
najznamenitejših ladijskih
razbitin.
Film Titanik. Posnet je bil leta 1997.
Za vsa morja je značilno plimovanje oziroma bibavica. Dvigovanje (plima) in
padanje gladine morja (oseka) se zgodi dvakrat dnevno zaradi gravitacijske
sile Lune in v manjši meri Sonca. Razlika med plimo in oseko lahko znaša
tudi 20 metrov.
oseka
plima
V zadnjih desetletjih se energija plimovanja izkorišča tudi za proizvodnjo
električnega toka. Na Škotskem so že postavili eno prvih plimskih elektrarn.
Kakšno gibanje morja pa še poznaš? Povzroča ga veter.
Valovanje nastane zaradi premikanja vode, ki ga povzroči veter. Od vrste in
jakosti vetra ter oblike morskega dna je odvisno, kakšni bodo valovi. Največji
doslej zabeleženi val je bil visok 34 m.
Kako pa imenujemo ogromen
rušilni val, ki lahko opustoši
celotna mesta?
Cunami. Cunami lahko nastane zaradi potresa, delovanja vulkana ali celo
meteorita, ki pade v morje. Sredi oceana lahko cunami doseže hitrost 800
km/h. Ko doseže obalo, se njegova višina poveča, hitrost pa zmanjša.
Morje je za ljudi izredno
pomembno. Morske alge
na primer proizvedejo večino
kisika, ki ga potrebujemo
za življenje na Zemlji.
Seveda je morje pomembno tudi za turizem. Le kdo se ne veseli kopanja,
veslanja, deskanja in toplega sonca na plaži?
Ste vedeli, da se lahko na
morsko gladino uležete in
tako povsem udobno preberete
knjigo?
Na dopustu ob Mrtvem morju, vam to res lahko uspe. Mrtvo morje je v resnici
veliko slano jezero. Ime je dobilo zato, ker zaradi slanosti v jezeru ne živi
noben večji organizem. Z izhlapevanjem vode se slanost jezera povečuje. To
jezero je kar desetkrat bolj slano od morja.
Toda v morju se lahko skrivajo tudi nevarnosti. Katerega plenilca ljudje
najpogosteje omenjamo?
Morskega psa. Velja za najhujšega morskega ubijalca, čeprav se v resnici zgodi
manj kot 100 napadov na človeka na leto. Od tega je v povprečju 25–30
primerov smrtnih. Ribiči pa vsako leto pobijejo tudi do 100 milijonov morskih
psov, zato večini grozi izumrtje.
Bi uživali v večerji, obkroženi z morskimi psi?
Ali veš, da v morju živijo še nevarnejše živali, ki pa so veliko manjše od
morskih psov?
Riba napihovalka se lahko tako močno napihne, da se njeno telo poveča za
dva- do trikrat. Na Japonskem velja za specialiteto. Toda napihovalka vsebuje
enega najmočnejših strupov, in če specialiteta ni pripravljena na primeren
način, nas lahko stane življenja. Na Japonskem zaradi te jedi vsako leto umre
okoli 200 ljudi.
Modroobročkasta hobotnica je manjša od tvoje dlani in je čudovitih barv. A
strup v njeni slini lahko ubije človeka v 15 minutah. S svojim strupom lahko
to majhno morsko bitje ohromi 26 ljudi.
Zelo strupena riba je tudi veščec. Strup skriva v posebnih vrečicah poleg
vsake hrbtne bodice. Če ga pohodiš, strup spusti v tvoj organizem. Še dobro,
da živi le v tropskih vodah, saj predstavlja veliko nevarnost za kopalce.
Katera pa je najbolj strupena riba
v našem morju?
To je morski zmaj. Skriva se v pesku, ven gledajo le njegove oči in strupene
bodice. Kopalec ga zlahka pohodi, to pa povzroči nevzdržne bolečine,
bruhanje, včasih celo paralizo in smrt. Previdnost ni odveč.
Če spijemo požirek morske vode, nevede pogoltnemo milijone bakterijskih
celic, sto tisoče drobnih rastlinskih organizmov (fitoplanktona) in deset tisoče
drobnih živalskih organizmov (zooplanktona).
Zooplankton predstavljajo razne meduze, mali rakci, ikre in manjši lupinarji. Kljub
svoji majhnosti so pomemben del prehranjevalne verige.
Tako na primer majhni rdeči rakci kril predstavljajo edini vir hrane za največjo
žival na zemlji. Katera žival je to?
Sinji kit. Meri lahko do 30 metrov, težak pa je lahko tudi do 160 ton. Samo
njegovo srce je tako veliko kot avtomobil.
Koliko malih rakcev kril pa ta ogromna žival poje v enem dnevu?
Tudi do 2 toni rakcev kril. Preceja jih skozi vosi, ki jih ima namesto
zob.
Sledite spodnji povezavi in poslušajte, kako se oglaša sinji kit!
http://sl.wikipedia.org/wiki/Sinji_kit

similar documents