ppt Mišljenje

Report
MIŠLJENJE
Janina Curk, II. gimnazija Maribor
Kaj je mišljenje
 Širši
pomen: spoznavni procesi, ki
potekajo v kratkotrajnem (delovnem)
spominu: predstavljanje, pomnjenje,
presojanje, odločanje, sklepanje,
sanjarjenje, načrtovanje, ocenjevanje ...
 Ožje: reševanje miselnih problemov z
odkrivanjem novih odnosov med
informacijami.
Odnos med učenjem in
mišljenjem
 Pri
večini nalog in problemov, s katerimi se
srečujemo v življenju, se mišljenje in
obnavljanje naučenega prepletata.
Učenje z razumevanjem nikoli ne poteka
brez mišljenja, izjema je rutinsko učenje.
 Čim več znanja imamo, tem učinkovitejše
je lahko reševanje problemov.
 Ali pa tudi ne:
VRSTE MIŠLJENJA:
realistično in domišljijsko mišljenje



Realistično mišljenje je vezano na stvarnost:
kombiniranje stvarnih dejstev brez subjektivnih
primesi
Domišljijsko mišljenje je svobodnejše v
kombiniranju informacij in bolj pod vplivom
subjektivnih dejavnikov, npr. čustev in želja. Za
rezultate domišljijskega mišljenja velja, da kot
celota še niso bili doživeti ali narejeni. Posamezni
elementi ustrezajo stvarnosti, celota pa ne obstaja.
Realističnega in domišljijskega mišljenja ne
moremo povsem razmejiti, saj se po navadi pri
mišljenju objektivni in subjektivni dejavniki
prepletajo.
Misel (domišljisko mišljenje)

„Kadar hočejo slikarji upodobiti sirene in satire
v kar se da nenavadnih oblikah, ne morejo
tem bitjem pridati v vsakem pogledu nove
lastnosti, temveč le pomešajo ude različnih
živali. Če pa si morda kdaj izmislijo kaj tako
novega, da še nihče ni videl nič podobnega
in je torej to nekaj popolnoma izmišljenega in
lažnega, morajo biti zagotovo resnične vsaj
barve, iz katerih sestavijo podobo.“
(Descartes, 17. stol.)
Konstruktivna domišljija

KD je tista, ki jo poleg realističnega mišljenja
uporabljamo pri reševanju problemov. Pomembna
je pri ustvarjalnem mišljenju:





v znanosti
v umetnosti
v vsakdanjem življenju (izbira in priprava daril, ureditev
stanovanja, otroška igra, stil oblačenja, kuhanje…)
omogoča nastajanje enkratnih, nenavadnih, idej
posebej pomembna v določenih poklicih
(oglaševalec, frizer, aranžer, arhitekt, umetnik,
modni kreator, kuhar…)
Nekonstruktivna ali sanjava
domišljija
 je
dnevno sanjarjenje, npr. o idealnem
partnerju ali o tem, kako bi porabil denar,
če bi na lotu zadel sedmico
 v preveliki meri lahko ima funkcijo bega v
fantazijski svet, kadar je realnost preveč
neprijetna (obrambni mehanizem!)
Pomen domišljije v otroštvu
 pojasnjevanje
naravnih pojavov (rdeče
nebo: angelci piškote pečejo)
 blažitev čustvenih napetosti (pravljica za
pomiritev)
 kontrola vedenja (pridne bo obiskal
Miklavž, poredne pa Parkelj)
 ustvarjalna igra (lego kocke)
Pomen domišljije za šolsko
učenje




Prevladuje realistično mišljenje (objektivni
dejavniki), ki pa ga lahko popestrimo s
konstruktivno domišljijo (umetnost, eseji,
problem za raziskovalno nalogo …).
Odvisnost od učitelja: odprti problemi,
reakcije na uporabo domišljije pri učencih.
Problem je pomanjkanje objektivnih kriterijev
za vrednotenje (težko primerjanje in
ocenjevanje).
Sanjava domišljija je v šolskem okolju
negativni dejavnik, saj odvrača pozornost od
učne snovi.
Primer prepletanja realističnega in
domišljijskega mišljenja
 napišeš
raziskovalno nalogo (realistično
mišljenje)
 razmišljaš o različnih ustvarjalnih
predstavitvah naloge (konstruktivna
domišljija)
 sanjariš, kako bi bilo, če bi zanjo prejel
Nobelovo nagrado (sanjava domišljija)
Filmska ilustracija: sanjava
domišljija
 Film:
Mulholland Dr., 2001
 Odlomek:
 “All
what we see or seem, is but a dream
within a dream.” (E. A. Poe)
VRSTE MIŠLJENJA: konvergentno in
divergentno mišljenje




Konvergentno mišljenje je osredotočeno na eno
zamisel ter daje tipične in predvidljive rešitve, ki
temeljijo na predhodnem znanju in logičnem
mišljenju.
Pri divergentnem mišljenju razvijamo številne
zamisli in iščemo oddaljene povezave. Daje
nenavadne in nepričakovane rešitve, ki zahtevajo
drugačno videnje problema.
Dijak razmišlja konvergentno pri reševanju testa
inteligentnosti, pri ustnem preverjanju znanja iz
zgodovine ali pri reševanju križank, divergentno
pa, ko išče idejo, kako bi čim bolj zanimivo
predstavil referat, ko v mislih sklada melodijo za
novo pesem …
Gl. še ustvarjalnost
VAJA: konvergentno in
divergentno mišljenje
Pri izdelavi katerih elementov empirične
maturitetne naloge bolj potrebujete
konvergentno in pri katerih divergentno
mišljenje:
 Iskanje ideje, problema: __
 Postavljanje hipotez na podlagi problema __
 Zbiranje rezultatov __
 Analiza rezultatov __
 Intepretacija rezultatov __
 Sklepi __
Pričakovani odgovori
D, K, K, D, D, K
VRSTE MIŠLJENJA: konkretno in
abstraktno mišljenje

Pri konkretnem mišljenju prevladuje uporaba
konkretnih pojmov. Šele po 11. letu se razvije
abstraktno ali formalno mišljenje, pri katerem
uporabljamo tudi abstraktne pojme.
Naloga na konkretni ravni: če je Aleš višji od
Ivana in Ivan višji od Marka, ali je Aleš višji od
Marka?
 Naloga na abstraktni ravni: če je A večji od B in
B večji od C, ali je A večji ali manjši od C?


Gl. Piaget
MISELNE STRATEGIJE
 Zaprti
problemi so strukturirani, dobro
opredeljeni in imajo natančno določene
rešitve.
 Odprti problemi so tisti, pri katerih je
možnih več rešitev in poti do njih.
 Miselne strategije so načini reševanja
problema. Psihologi razlikujejo tri splošne
strategije.
STRATEGIJE: poskusi in napake

Reševanja problema se lotimo naključno, tj. ugibamo,
kakšna bi bila prava pot do cilja in preizkušamo različne
rešitve, dokler ne naletimo na pravo.

Tako rešujejo probleme zlasti živali in majhni otroci,
odrasli pa redkeje:
ko nimajo ustreznega predznanja
 ko so čustveno vznemirjeni in/ali v časovni stiski
(npr. „zmrzne“ računalnik …)


Takšen pristop je lahko učinkovit le pri enostavnih
problemih z omejenim številom rešitev. Nekatere
kompleksnejše probleme bi tako reševali do konca
življenja (pri šahu obstaja 10 na 120-to možnih potez).

http://www.youtube.com/watch?v=Ma8HCM3Z5Ic
Thorndikeov eksperiment z
mačkami
STRATEGIJE: postopna analiza
 uporabljamo
pri problemih, ki jih lahko
razdelimo na vmesne cilje in jih rešujemo
po zaporednih korakih
 je bolj sistematična kot reševanje s poskusi
in napakami, saj vključuje predvidevanje
in načrtovanje
Filmska ilustracija: postopna
analiza




Film: Rdeča luč/Feux Rouges, 2004
Vsebina: zakonca Antoine in Helene se v gostem
prometu odpravita v južno Francijo k varuški po
otroka. V avtu se prepirata zaradi drobnih stvari,
ker pa se Antoine, ki se je že pred potjo okrepčal z
nekaj kozarci piva, ustavlja v vsakem obcestnem
lokalu, se napetost še stopnjuje. Ko se po enem
takšnih postankov vrne iz lokala v avto, ugotovi,
da je žena izginila.
Odlomek: 01:04:20 do 01:14:55
Antoine preživi nenavadno noč, zjutraj pa
sistematično telefonira na različne kraje, kjer bi
lahko našel izgubljeno ženo.
STRATEGIJE: vpogled



Vpogled pomeni isto kot: uvid, inspiracija,
iluminacija, navdih, aha-izkušnja!
Rešitev problema je nenadna in temelji na
prestrukturiranju problema oz. videnju problema v
novi luči - na nov način povežemo elemente
problemske situacije.
Zgodba o vpogledu Nikole Tesle, ki se je več let
zaman trudil, da bi naredil indukcijski motor.
Nekega večera leta 1882 se je sprehajal s
prijateljem po budimpeštanskem parku in mu
citiral Goethejevega Fausta. Kar naenkrat pa se
mu je »posvetila« rešitev, ki jo je tako dolgo zaman
iskal. Takoj je s palico narisal v pesek načrt in pri
tem prijatelju razložil princip indukcijskega motorja.
Vpogled: Koehlerjevi šimpanzi

Wolfgang Koehler v tridesetih letih 20. stoletja (Tenerife)

Opice so reševale različne probleme, pri katerih so bili vsi
deli, ki so omogočali rešitev, vidni. Koehler je pod strop
privezal banane dovolj visoko, da jih šimpanz ni mogel
doseči z rokami, v sobo pa je postavil še zaboje. Šimpanz je
skakal, hodil v krogu, se stegoval, da bi prišel do hrane.
Potem pa se je ustavil in opazoval celoten prostor.
Nenadoma je pograbil zaboje, vse tri zložil enega vrh
drugega, splezal nanje in dosegel banane. V podobnih
situacijah, ko je bila hrana znova previsoko, je uporabil
različne stvari, ki so nadomestile zaboje: sestavil je mizo in
zabojnik. V nadaljnjih primerih je do rešitve prišel zelo hitro,
ne da bi delal napačne poskuse.

http://www.youtube.com/watch?v=XcMI1NAew3o&featur
e=related
Primerjava: vpogled – poskusi
in napake
 Vpogled
sodi med kompleksnejše
strategije reševanja problemov. Ker gre za
razumevanje principa reševanja, se ta za
dalj časa shrani v spominu in se brez težav
uporabi tudi v podobnih situacijah.
 V primerjavi s poskusi in napakami je
poskušanje samo mentalno (v mislih, ne
motorično) in samo prvič v takšni
problemski situaciji. Kasneje se rešitev brez
težav prikliče tudi v podobnih situacijah.
VAJA: katera strategija?

Eno in pol letni Maj poskuša sestaviti preprosto sestavljanko
iz štirih delov. Nespretno prijema posamezne dele, jih
obrača in na slepo tišči k drugim.

Gašper si je v postelji pred spanjem zaželel slikanice, ki jo je
imel najraje. Sestra mu je dala knjigo v iztegnjeno ročico, ki
jo je molel med rešetkami postelje. Gašper je hotel knjigo
povleči k sebi, vendar je ni mogel, saj jo je držal vodoravno.
Nekaj časa strmel v knjigo, jo iznenada obrnil postrani in
povlekel k sebi.

Dijakinja mora napisati referat pri predmetu umetnost.
Razmišlja, kaj mora narediti, da bo dosegla cilj: najprej bo
sedla za računalnik in poiskala literaturo, nato bo
načrtovala, kako bo prišla do teh virov, ko jih bo dobila, si
bo ogledala njihovo vsebino in strukturo, nato si bo izpisala
povzetke …
Pričakovani odgovori
 poskusi
in napake
 vpogled
 postopna analiza
Dejavniki, ki vplivajo na izbiro
strategije reševanja problema
Vrsta problema:
 enostavni zaprti problemi: lahko poskusi in napake,
najučinkovitejša pa postopna analiza
 odprti problemi, ki zahtevajo prestrukturiranje
problema: vpogled
Izkušnje in znanje:
 brez predznanja: poskusi in napake
 več predznanja: postopna analiza ali vpogled
Okoliščine reševanja:
 stres, časovna stiska: poskusi in napake
DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA REŠEVANJE
PROBLEMOV: motivacija






mišljenje je vedno spodbujeno z motivi: da nekaj
dosežeš, se izkažeš, čim bolje opraviš delo, zaslužiš,
odkriješ, pomagaš bližnjemu ...
motivacija je potrebna že za to, da sploh nekaj
zaznaš kot problem
pomembna notranja motivacija, ki vpliva tako na
izbiro problema kot na vztrajnost in užitek pri
reševanju.
reševanje zahtevnih problemov lahko doživimo kot
frustracijsko situacijo (oviro na poti do cilja)
prešibka storilnostna motivacija vodi do nezavzetosti,
nevztrajnosti
premočna motivacija (previsoki cilji) lahko zavira ali
izkrivlja mišljenje (prehitro sprejmemo rešitev, ki ni
optimalna, spregledamo napake ...)
DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA
REŠEVANJE PROBLEMOV: čustva






Pozitivna čustva srednje intenzivnosti spodbujajo,
vzdržujejo in usmerjajo mišljenje.
Spodbudno učinkuje tudi blaga trema.
Močna čustva pa reševanje pogosto ovirajo. Če npr.
doživljamo intenziven strah ali jezo, smo preveč
vznemirjeni, da bi se lahko osredotočili na problem.
Mišljenje je povezano s čustvi presenečenja,
radovednosti, dvoma, veselja in ponosa ob uspehu,
razočaranja, žalosti, jeze ali sramu ob neuspehu.
Čustva usmerjajo mišljenje, lahko pa ga tudi izkrivljajo,
npr. simpatija ali antipatija do nekoga, učinek
pričakovanja zaradi naklonjenosti določenim izidom.
Mišljenje vpliva na kognitivno oceno čustvene
situacije (gl. Čustva).
DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA REŠEVANJE
PROBLEMOV: znanje in izkušnje


Strokovnjaki, ki imajo obsežno in dobro povezano
znanje z določenega področja, laže odkrijejo
probleme, jih bolje razumejo, poznajo več različnih
strategij.
Včasih pa predhodno znanje in učenje zavirata
ustvarjalno mišljenje. Namesto da bi nas že naučeno
spodbujalo k iskanju novega in k ubiranju drugačnih
poti, nas omejuje. Pojavljajo se miselne fiksacije:


Fiksacija metode: nove probleme rešujemo z enakimi
metodami kot predhodne, čeprav niso več ustrezne ali
niso najbolj učinkovite.
Fiksacija funkcije: nek predmet vedno uporabljamo v
določeni funkciji in postanemo zato manj sposobni, da bi
ga uporabili v drugi funkciji. Torej o predmetu
razmišljamo z vidika njegove običajne funkcije, ne z
vidika njegovih dejanskih lastnosti. Npr. o opeki
razmišljamo zgolj kot o gradbenem elementu.
DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA REŠEVANJE
PROBLEMOV: sposobnosti
Dobre sposobnosti, zlasti inteligentnost,
olajšajo reševanje problemov, vendar same
po sebi ne zadostujejo, potrebna je tudi
motivacija. Če smo zelo motivirani, lahko s
tem deloma kompenziramo primanjkljaj v
sposobnostih.

similar documents