ppt Kohlberg

Report
Janina Curk
II. gimnazija Maribor
„Vse, kar storimo dobrega v življenju,
je to, kar storimo za druge.“ (M. Ghandi)
Nekje v Evropi je Janezova žena umirala za posebno vrsto raka.
Zdravniki so menili, da bi jo lahko rešilo novo zdravilo posebna oblika radija, ki jo je pred kratkim odkril farmacevt v
istem mestu. Sestavine za zdravilo so bile drage, farmacevt pa
je znanj zahteval desetkratno vrednost od realne. Tako je za
radij plačal 200 evrov, ceno majhne doze zdravila pa je določil
na 2000 evrov. V terapiji bi bilo potrebno majhne doze zdravila
uporabiti večkrat.
Janez se je na vse načine skušal denar sposoditi, vendar je
zbral le za približno polovico cene zdravila. Farmacevtu je
povedal, da njegova žena umira in ga prosil, naj mu zdravilo
proda ceneje ali pa dovoli, da preostanek plača kasneje.
Farmacevt mu je odgovoril: "Ne, to zdravilo sem sam odkril in
z njim nameravam zaslužiti." Janez je obupal in začel
razmišljati o tem, da bi vlomil v njegovo trgovino in ukradel
zdravilo za ženo.
 Ali
bi moral Janez za ljubljeno ženo ukrasti
zdravilo? Zakaj da/ne? (zapiši utemeljitev)





Ali bi moral ukrasti zdravilo tudi za neznano osebo?
Zakaj da/ne?
Ali bi moral ukrasti zdravilo, če bi šlo za hišnega
ljubljenčka, psa ali mačko? Zakaj da/ne?
Ali je pomembno, da ljudje naredijo vse, da bi rešili
življenje druge osebe? Zakaj da/ne?
Kraja je protizakonita. Ali bi morali ljudje narediti vse,
da bi spoštovali zakone? Zakaj da/ne?
Kaj, če bi vsi bolniki z rakom od farmacevta pričakovali
zdravilo zastonj?
1.
2.
3.
4.
5.
6.
Moralno je tisto, kar ne privede do kazni. (Ne sme ukrasti, ker
bo kaznovan.)
Moralno je tisto, kar je meni v korist. (Lahko ukrade, ker bo imel
on od tega korist, npr. ženina skrb na stara leta, spoštovanje
drugih, ker si je upal ukrasti zdravilo.)
Moralno je tisto, kar odobrava ožja socialna skupina. (Mora
ukrasti, saj je to njegova žena!)
Moralno je tisto, kar je v skladu z družbenimi zakoni in
normami (absolutno). (Ne sme ukrasti, ker je to prepovedano.
Kam pa bi prišli, če bi vsak kradel, ko se mu to zdi prav?)
Moralno je tisto, kar je v skladu z družbenimi zakoni in
normami (relativno, izjeme, spremembe). (Mora ukrasti, sicer
ni v skladu s pravili, a to je posebna situacija, saj gre za
življenje.)
Moralno je tisto, kar je v skladu z osebnim etičnim kodeksom,
ne glede na pravila. (Mora ukrasti, brez pomislekov. Življenje je
višja vrednota od lastnine.)
Odgovor Črnogorca na dilemo Janez in zdravilo:
 Prav je, da ukrade zdravilo, ker bi moral veliko več
delati, če bi hotel denar zaslužiti.
Odgovor slovenske mladostnice:
 Naj le ukrade zdravilo, saj danes tako ali tako vsi
kradejo!
del socializacije (proces učenja prilagajanja kulturi, v
kateri odraščamo, privzemanja pravil in norm vedenja)
 skupek prepričanj o tem, kaj je dobro/slabo,
pravilno/napačno, prepovedano/sankcionirano
 nujno za preživetje posameznika in družbe (omogoča
delovanje v skupnosti, orientacijo posameznika v njej,
sicer kaos, anarhija)
 moralni razvoj je razvoj razumevanja morale
(proučevali moralno presojanje, ne vedenje)
 otrok sprva prevzema pravila od avtoritet, v obdobju
mladostništva selektivno ponotranji: na podlagi
razmišljanja in izkušenj oblikuje lasten notranji etični
kodeks (gl. opombe)



ameriški razvojni psiholog (1927-1987), teorija iz 60. let
pod vplivom Piageta, ki je ugotovil razlike med mlajšimi in
starejšimi otroki:
mlajši : pravila so absolutna – dogmatsko (heteronomna moralnost)
 starejši: pravila so relativna, dogovor, možne spremembe (avtonomna)





sprva 78 dečkov med 10. in 16. letom, kasneje
reprezentativen vzorec (longitudinalne raziskave v različnih
družbah; gl. opombe)
metoda: intervju, presojanje zgodb z moralnimi dilemami –
konfliktnimi situacijami, v katerih si nasprotujeta neko
pravilo in osebna potreba (ali je akter ravnal prav?)
9 dilem: posameznika je uvrstil na določeno stopnjo, če je
na 2/3 od 9 dilem odgovoril na določeni stopnji
pomemben način utemeljevanja odgovorov, moralna
filozofija v ozadju (lahko odgovoriš z da ali z ne, pa je v
ozadju ista filozofija!)
 opisal
šest stopenj razvoja moralnega presojanja
 po dve združil v tri ravni: prekonvencionalno,
konvencionalno in postkonvencionalno
(konvencija: dogovor); gl. opombe
 stopnje so kvalitativno različni nivoji razmišljanja,
potekajo v univerzalnem zaporedju
 individualne razlike se lahko pojavljajo v hitrosti
napredovanja
 časovne omejitve stopenj: na vsaki stopnji lahko
deluje tudi odrasla oseba (večinoma ali občasno)
 pravilno
je tisto vedenje, ki ni kaznovano s strani
avtoritet (starši, vzgojitelji, učitelji ...)
 motivacija za moralno presojanje je negativna
zunanja: izogibanje kazni
 sam obstoj kazni dokazuje, da je neko dejanje
napačno (nima in ne potrebuje argumentov, ne
podvomi, se ne sprašuje, zakaj)
 moralnost dejanj vrednoti po objektivnih
posledicah, namen/motiv ni pomemben (ali je
nekdo dobro ali slabo mislil - povezava z
egocentrizmom (Piaget)


Otroku povemo naslednjo zgodbo: »Mojca je mamici pomagala
brisati posodo, pri tem pa ji je po nesreči na tla padlo pet
krožnikov. Urška je bila jezna, ker ji mamica ni hotela kupiti nove
punčke. V besu je iz pulta vzela krožnik in ga vrgla na tla. Katera
deklica je po tvojem mnenju naredila večji prekršek?“ Otroci, ki še
ne upoštevajo namena dejanja, ampak le njegove posledice,
bodo odgovorili, da je bolj kriva Mojca, ker je razbila več
krožnikov.
Ne govorim grdih besed, ker če bi, bi bila mama jezna name.
JANEZ IN ZDRAVILO




Ne, kraja je napačna, saj za to obstaja kazen – dobila bi ga policija
in šel bi v zapor.
Ne, to bi bil velik prekršek. Naredil bi veliko škode, če bi vlomil in
ukradel drago zdravilo.
Ja, ker bi ga bog kaznoval, če bi ženo pustil umreti.
Ja, saj je hotel plačati in je prej vprašal, ni ukradel nekaj
nepotrebnega in zato ne bo kaznovan.
 otrok
ugotovi, da imajo dileme več vidikov in
možnih rešitev, odkrije, da imajo tudi drugi
svoje potrebe in interese
 presojati
začne glede na lastne interese oz. osebne
potrebe: moralno je tisto, kar mi prinese korist
(egoistično, individualistično)
 pomembna je poštena vzajemna menjava
(„fairplay“): ti meni, jaz tebi (začetek preseganja
egocentrizma – gl. Piaget)



Če ga danes jaz ne bom zatožil, da je razbil okno, bo tudi on
mene drugič zagovarjal.
Pospravil bom igračke, če mi daš čokolado.
Pregovori: Cilj opravičuje sredstvo. Roka roko umije. Zob za
zob, oko za oko.
JANEZ IN ZDRAVILO



Ja, ker bo tako žena še naprej živela in bo imel od tega
korist, saj bo zanj skrbela (ali imela otroke, ki mu bodo v
oporo na stara leta).
Ja, saj lekarnar ni bil pripravljen na pošteno menjavo, Janez
bi mu gotovo povrnil uslugo, plačal bi mu lahko kasneje.
Ne, ker lekarnar ni bil slab, želel je le zaslužiti denar, to pa je
normalno za vsak posel. Zato pa delamo, da bi zaslužili!
V obeh primerih gre za izogibanje neprijetnosti,
razlike v kvaliteti argumentacije:
 na
1. stopnji: »ne, ker bo kaznovan/šel v zapor«
(sam obstoj kazni dokazuje nemoralnost dejanja)
 na
2. stopnji: »ne, ker bo kaznovan/šel v zapor, to
pa ga bo prizadelo, v zaporu bo trpel« (kazni se
izogiba, ker mu ne prinaša koristi, pač pa
neprijetnost, in ne le zato, ker jo je postavila neka
avtoriteta)
 otrok
se zave, da je član družbe in da mora
upoštevati druge ljudi, ne le osebne potrebe
 na tej podstopnji mu je pomembna ožja socialna
skupina: moralno je tisto, kar je v korist bližnjim,
kar odobravajo/pohvalijo starši, prijatelji, učitelji
 upošteva motive v ozadju dejanj: dejanje s slabimi
posledicami bo opravičil, če je bil namen dober;
sposoben je dojemati stvari iz perspektive drugega
(preseganje egocentrizma, razvoj empatije)
Narobe je, če prepisujem, ker bo potem učitelj jezen
name. (do tu bi bila 1. podfaza) Ne želim, da je učitelj jezen
in razburjen!
 Ne govorim grdih besed, ker moji mami to ni všeč. Če
preklinjam, bo razočarana.

JANEZ IN ZDRAVILO
Ja, saj je ljubil svojo ženo in ji želel pomagati. Vsak
moški, ki ljubi svojo ženo, bi ravnal enako.
 Ja, nihče ne bo mislil, da je Janez slab človek, če je
kradel za osebo, ki jo ima rad.
 Ne, saj bi s krajo bi osramotil sebe in svojo družino.

 pri
presoji moralnosti upošteva pravila in vrednote
širše družbe, ne le ožje socialne skupine: moralno
je tisto, kar je v skladu z družbenimi pravili, sicer
kaos, razpad družbe
 pravilno se vedemo, ko spoštujemo avtoriteto in
ohranjamo vzpostavljeni red; posameznikovi
interesi in čustva so sekundarnega pomena
 o smislu pravil se ne sprašuje, spoštuje jih tudi, če
jih ne razume ali se mu zdijo nelogični (absolutno,
nespremenljivo, dogmatsko), izjem ne dopušča
Večina se v moralnem razvoju ustavi na tej stopnji.
(gl. opombe)

Napačno je kršiti zakon, tudi če imaš ti prav, zakon pa ne.
Kam bi pa prišli, če bi vsak delal po svoje!?
JANEZ IN ZDRAVILO



Ne, čeprav je naravno, da je mož želel rešiti življenje ženi, je
še vedno po zakonu napačno nekomu nekaj ukrasti. Kaj bi
se zgodilo, če bi ljudje vedno kradli, ko bi bili obupani!
Ja, mora rešiti ženo, vendar mora lekarnarju pozneje plačati
zdravilo, povrniti stroške vloma in sprejeti kazen. Po
zakonu morajo ljudje poravnati materialno škodo, ki jo
storijo drugim.
Ja, zakonska zveza ima pravno podlago, zato je dolžan ženi
rešiti življenje. Vsi zakonci so dolžni skrbeti drug za drugega.
Na obeh stopnjah lahko odgovor »ne, ker je to
kršenje pravil«, v ozadju različna filozofija:
 na
1. stopnji: »krasti je napačno, ker je proti
pravilom in boš šel v zapor« (nobene nadaljnje
argumentacije)
 na
4. stopnji pa filozofijo razvije naprej: ker …





spozna smisel zakonov in se zave, da jih je v kritičnih situacijah
mogoče spremeniti ali pa jih ignorirati, če ne ščitijo pravic
posameznika
odkrije torej njihovo relativnost: pravila niso nujno dobra in
razumna, niso absolutna, pač pa relativna (npr. totalitarna družba
je lahko pravno dobro organizirana, toda ne moralna)
sposoben svobodnega, kritičnega in odgovornega presojanja po
temeljnih univerzalnih vrednotah: pravičnost, poštenost,
svoboda, enakopravnost, spoštovanje življenja vsakega
posameznika, človekovega dostojanstva
če formalna pravila niso v skladu s temi načeli, dopusti
(argumentirane) izjeme oz. teži k spreminjanju pravil, da bi
izboljšal družbo (z demokratičnim dogovorom)
motivacija je notranja: pravil ne upošteva zaradi drugih, pač pa da
bi se izognil občutjem slabe vesti in krivde


Dajmo ponovno proučit ta zakon in ugotovit, ali je res v redu.
Plačujem prispevke, ker je tak zakon. Vendar se mi zdijo previsoki,
zato bom naredil vse, kar je v mojih močeh, da se to spremeni.
JANEZ IN ZDRAVILO



Ja, čeprav je kraja prepovedana. To je posebna situacija, v kateri
legalna norma nasprotuje moralni, ki je višje od legalne. Življenje
je pomembnejše od lastnine.
Ja, ker zakon ni prilagojen tem izjemnim okoliščinam. Ta
posamezni primer naj služi kot podlaga za spremembo zakona, ki
bi dopuščal posebne, moralno opravičljive okoliščine. Če bi čakal
na to, bi žena že umrla.
Ne. Sicer ne moremo reči, da bi bilo moralno narobe ukrasti
zdravilo v taki situaciji, vendar situacija ne more biti razlog, da
kar vzameš zakon v svoje roke. (poudarek na razmišljanju v prvem
delu utemeljitve)
 na
3. stopnji bi Janez to naredil le zaljubljeno
osebo
 na 5. stopnji za vsakega človeka (univerzalna
vrednota enakopravnosti in enakovrednosti vseh
ljudi)

človek ravna izključno po lastnih avtonomnih etičnih
principih, ki izhajajo iz univerzalnih etičnih načel,
neodvisno od avtoritet in zakonov (vsak pride do istih,
zato »univerzalni«)


“Ta načela so abstraktna in ne konkretna kot na primer
deset zapovedi. V bistvu so to splošna načela pravičnosti,
vzajemnosti in enakosti človekovih pravic in spoštovanja
dostojanstva človeških bitij kot individualnih oseb.”
(Kohlberg, 1968: 26-27.)
sprejema filozofijo 5. stopnje, toda v primeru konflikta
zakonov z lastno moralo da absolutno prednost slednji

Kaj v primerih, ko z demokratičnim odločanjem ni mogoče
spremeniti nekega nepoštenega pravila, npr. na volitvah se
večina odloči za sprejetje zakona, ki diskriminira neko
manjšinsko skupino? V tem primeru bo kršil zakon.


Sem proti ubijanju, ker je proti mojim moralnim načelom, zato ne
bom sodeloval v vojni, pa četudi mi to zapoveduje demokratično
sprejet zakon." (civilna neposlušnost - ugovor vesti)
Plačujem prispevke, a ne zato, ker je tako po zakonu, pač pa zato,
ker menim, da je tako pravično do vseh ljudi.
JANEZ IN ZDRAVILO


Ja. V taki situaciji je odločitev za krajo moralno dobra odločitev.
Pravica do življenja je bolj temeljna kot farmacevtova pravica do
profita. Ljudje bi končno lahko živeli tudi brez osebnega
premoženja.
Ne, življenje je sicer pomembnejše od lastnine, a tu gre za
enakopravnost vseh ljudi. Zaradi velikega števila rakavih obolenj
zdravil ni dovolj za vse. Janez ne bi smel reagirati samo v skladu s
svojimi čustvi do žene, ampak upoštevati vrednost vseh življenj,
ki so posredno vključena.
 Kant:
„Stori drugim, kar želiš, da bi oni tebi storili
in ne delaj drugim tistega, kar ne bi želel sebi.“
 Rawlsovo zlato pravilo: »Ravnaj svobodno, a tako,
da ne ogroziš svobode drugega.«
 M. L. King je trdil, da so zakoni veljavni samo,
dokler so pravični. Nepravične zakone je potrebno
kršiti. (Ker pa se je zavedal pomembnosti zakonov
za funkcioniranje družbe, je tudi sprejel kazni.)
 Ernest Hemingway: „Moralno je tisto, po čemer se
počutimo dobro, nemoralno je tisto, po čemer se
počutimo slabo.“
Kreon: »In si si drznila kršiti zakon?«
 Antigona:
»Saj ni bil Zevs, ki dal je tak razglas.
Pravičnost, ki z bogovi biva v Hadu,
ni takšnih vsilila ljudem zakonov.
Vem, da razglas minljivega človeka
nima moči, da omaje neomajne
in nenapisane bogov zakone.
Njih zakon ni od danes ne od včeraj,
na vek velja, nihče ne ve, od kdaj.
Kako bi mogla v strahu pred človekom
kršiti ga, da s tem božjo kazen si nakopljem?«

1. Najbolj poglobljeno proučil moralni razvoj od
otroštva do odraslosti. Teorija je dala vpogled v način,
kako ljudje razmišljajo o tem, kaj je prav in kaj ni,
poudarila je pomen relativnosti norm (na
postkonvencionalni ravni).
2. Vpliv na teorijo vzgoje in izobraževanja - pomen
učenčeve aktivnosti v učnem procesu: aktivne metode
učenja in poučevanja, ne le frontalno posredovanje
znanja; spodbujanje neodvisnega kritičnega mišljenja z
vključevanjem v debate (argumenti in protiargumenti) –
izzivanje širših pogledov na probleme.
3. Spodbuditev drugih raziskav o moralnosti, o
povezanosti med presojanjem in vedenjem, o
povezanosti miselnega in moralnega razvoja, o razlikah v
moralnem presojanju med moškimi in ženskami.
1. Vprašljivost 6. stopnje
Kasnejši raziskovalci so 6. fazo opustili, tudi sam
Kohlberg jo je razumel kot teoretično in vse
postkonvencionalne odgovore uvrščal v 5. stopnjo.
Zakaj:
 ni našel ljudi, ki bi konsistentno presojali na 6.
stopnji
 ugotovil, da s svojimi dilemami težko ločuje 5. in 6.
stopnjo
 potencialno je lahko nevarno, če človek postavi
lastne principe nad družbene (npr. islamski
teroristi?), gl. opombe
2. Teorija naj ne bi bila medkulturno univerzalna
(temeljila naj bi na zahodni filozofski tradiciji) (?)
 Kohlberg je raziskoval različne kulture: Mexico, Taiwan,
Turčija, Izrael, Yucatan, Kenija, Bahami, Indija.
 Čeprav je ugotovil „nižje“ funkcioniranje v
primarnejših kulturah v primerjavi s sodobnimi in v
vaških skupnostih v primerjavi z urbanimi okolji, ne gre
za razlike v moralnosti, pač pa v socialnih izkušnjah,
vrednotah določene kulture (načini razmišljanja v
ozadju pa bi naj bili univerzalni).

Npr. v manjših skupnostih je interakcija bolj osebna in tako
norma skrbi za bližnje (3. stopnja) zadostuje za dobro
funkcioniranje teh skupnosti (odhod v mesto – izzivi za 4.
fazo, vključitev v študij – izzivi za 5. fazo)
3. Teorija bi naj bila spolno pristranska (?)
 moški večkrat dosegajo 4. stopnjo, ženske pa „le“ 3: so
moški moralnejši?
 ne, razlika je v „moškem in ženskem principu“ (spolne
vloge):
moški bolj stremijo k »hladni« pravičnosti in abstraktnim
pravilom
 ženske bolj k medosebnim odnosom, ljubezni in empatiji
(zanimajo jih bolj realni odnosi kot hipotetične dileme)


zaključek: zaradi tradicionalnih razlik med moškimi in
ženskami lahko govorimo o dveh različnih moralnostih,
ki pa sta komplementarni (ne moremo reči, da je
moška moralnost na višjem nivoju od ženske)
4. Zrelo moralno presojanje ne pomeni nujno tudi
takšnega vedenja
pozitivna povezava, a ne visoka: na moralno vedenje v
konkretnih situacijah vplivajo mnogi drugi dejavniki
(situacija, izkušnje …)
 problem na področju človekove morale ni v
nepoznavanju moralnih norm, pač pa v razkoraku med
tem, kar ljudje govorimo v nevtralni situaciji, in tem,
kako se obnašamo v kritični situaciji
 na višjih stopnjah bi naj bila zveza med presojanjem in
vedenjem višja, ker so moralni standardi bolj
diferencirani in stabilni

 Kohlberg
svojo teorijo izpeljal iz Piagetove zasnove
– delitve na heternomno in avtonomno moralnost
 moralni razvoj povezan z razvojem mišljenja:


preseganje egocentrizma (za konvencionalno
moralnost)
razvoj formalnega mišljenja (za postkonvencionalno
moralnost)
 oba
poudarjala pomen aktivnosti posameznika v
svojem miselnem/moralnem razvoju
Človekova osebnost je odvisna od dednosti in okolja, pa tudi od
lastne dejavnosti (samodejavnost, svobodna volja, zavestno
odločanje).
 dednost: preko inteligentnosti
 okolje – socialne izkušnje: odprto, demokratično, kooperativno,
liberalno, kritično vs. represivno (spodbuja nekritično
poslušnost); vzgojni stil (avtoritativna/demokratična vzgoja,
modelno in instrumentalno učenje)
 samodejavnost: prehode na višje stopnje lahko pospešijo
pogovori, diskusije z ljudmi, ki funkcionirajo „višje“
 dosežena stopnja formalnega mišljenja, izobrazba, ne nujno
formalna (na postformalni stopnji bi naj funkcioniralo pr. 10%
ljudi, pretežno z višjo izobrazbo)
 odprtost, nekonformnost, avtonomnost mišljenja
 situacijski dejavniki: moralno vedenje pogosto ni konsistentno,
odvisno je tudi od situacije
 npr. otroci npr. goljufajo pri testu, ne pa pri tekmovalni igri z
vrstniki

„Več zakonov, več krivic.“ (Lao Tse)

Miro Cerar: Pravno dušenje avtonomije šolstva
(fotokopije)
Vprašanja iz aktualne šolske situacije (diskusija):
 Ali je moralno, da dijak na koncu leta prosi učitelja za
dodatne (nelegalne) možnosti izboljševanja ocen, ker
ima štipendijo? Zakaj da/ne?
 Ali je moralno, da učitelj tolerira alkohol na
maturantskem izletu, čeprav dijaki predhodno
podpišejo, da ga ne bodo uživali?
Film: Million Dollar Baby/Punčka za milijon dolarjev,
2004
 Vsebina: Po tem, ko je izgubil stike s hčerko, se
boksarski trener Frankie Dunn ne želi zbližati z nikomer
več. Nekega dne pa se v njegovi telovadnici pojavi
mlada Maggie, ki ga s svojo močno voljo očara in
prepriča, da postane njen trener. Ustvarita globok
odnos, uspešno pot navzgor pa preseka tragičen
dogodek: Maggie se poškoduje in ostane popolnoma
hroma.
 Odlomek: 1:51:29 do 2:00:28 Frankie se kljub veliki
ljubezni do Maggie (ali zaradi nje?) odloči za
evtanazijo.
 Ali je ravnal prav? Zakaj da/ne?





Film: NAJINI MOSTOVI
Vsebina: Francesca živi enolično življenje, odnos z možem je
hladen, njene potrebe in življenjska pričakovanja niso
zadovoljena, obremenjena je z delom in skrbjo za družino.
Ko je videti, da je njena usoda že zapečatena, spozna
fotografa Roberta Kincaida, ki je prišel v Iowo fotografirat
mostove za revijo National Geographic, in se z njim zaplete
v romantično razmerje. Ko se mož z otrokoma odpelje na
sejem, z Robertom preživita štiri dni skupaj. Za Francesco so
to najlepši dnevi njenega življenja. Zaljubljenost je
obojestranska in Francesca se mora odločiti, ali bo odšla z
Robertom ali ostala z družino.
Odlomek: 1:45:42 do 1:51:43 Francesca v trenutkih
mučnega odločanja.
Ali je ravnala prav? Zakaj da/ne?
Misel:
Če izgubiš denar, nisi izgubil nič,
če izgubiš zdravje, si izgubil nekaj,
če izgubiš moralo, si izgubil vse.
Kaj te opredeljuje kot človeka (za razliko od živali)?
Ko je življenje materialno težko („cona preživetja“), ne
moreš preživeti sam, za obstoj rabiš druge, skupina je
evolucijska prednost. V ospredje pridejo moralne
vrednote (navezanost na skupnost, solidarnost,
enakopravnost, prosocialnost). Užitek je redek, ljudje
so vajeni (po)trpeti.
 Ko živimo v „coni luksuza“ oz. blagostanja (bogate
družbe), ne potrebujemo skupine, pomemben postane
posameznik, drugi so le objekt pri zadovoljevanju
njegovih potreb; iskanje užitka, hedonizem, egoizem,
narcisoidnost, lagodnost, individualizem. Posledica je
odtujenost, osamljenost (drugačne vrste trpljenje;
ljudje smo socialna bitja).

VPRAŠANJA IZ MATURITETNIH NALOG
Prekonvencionalna raven
Da, v takšnih primerih je dopustno krasti, saj bi človek ukradel le nekaj živil,
ki niso draga; tako bi se nasitil in laže delal, da mu ne bi bilo več treba krasti.
(MAJHNA ŠKODA, LASTNA KORIST)
Ne, krasti je prepovedano in posameznik bi bil kaznovan za svoje dejanje;
ukradena hrana bi le trenutno nasitila, naslednjič bi posameznik spet kradel.
(KAZEN)
Konvencionalna raven
Da, posameznik lahko krade, da preživi, vendar mora pozneje plačati.
(UPOŠTEVANJE PRAVIL)
Ne, kraja ni nikakor sprejemljiva, saj ni v skladu z družbenimi normami.
(UPOŠTEVANJE PRAVIL)
Postkonvencionalna raven
Da, večinoma moramo spoštovati zakone, da ne krademo, vendar v
nekaterih primerih okoliščine opravičujejo krajo (npr. ko je ogroženo lastno
življenje ali življenje druge osebe). (POSEBNA SITUACIJA)
Ne, če je načelo »ne kradi« naša ponotranjena vrednota, kraja nikakor ni
sprejemljiva, vzbuja nam slabo vest. (PONOTRANJENE NORME)
Prekonvencionalna stopnja
Se strinjam. Včasih se je smiselno zlagati, da se izognemo negativnim
posledicam (kaznovanju); oseba, ki ne bo izvedela resnice, tako ne bo slabe
volje in ne bo kaznovala osebe, ki se je zlagala. (KAZEN IN POSLEDICE)
Se ne strinjam. Resnica prej ali slej pride na dan in takrat so posledice lahko
še hujše. (POSLEDICE - ŠKODA)
Konvencionalna stopnja
Se strinjam. Laž je sprejemljiva, kadar se za njo skriva dober namen (npr. ko
bi z resnico prizadeli osebo). (UPOŠTEVA NAMEN IN DRUGE)
Se ne strinjam. Laž ni v nobenem primeru sprejemljiva, saj ni v skladu z
družbenimi normami. (PRAVILA)
Postkonvencionalna stopnja
Se strinjam. V večini primerov moramo spoštovati družbeno pravilo, da
govorimo resnico, vendar v nekaterih primerih okoliščine opravičujejo laž
(npr. če bi posameznik govoril resnico in tako ogrozil svoje življenje ali
življenje druge osebe). (POSEBNA SITUACIJA)
Se ne strinjam. Če je resnicoljubje naša ponotranjena vrednota, laganje v
nobenem primeru ni sprejemljivo, vzbuja nam slabo vest. (PONOTRANJENE
NORME)

similar documents