france_bevk 1.64 Mb

Report
PRIPRAVIL: ALEN KOLMAN
9.A
SLOVENŠČINA
1. ŽIVLJENJEPIS PISATELJA:
 Rojen je bil leta 1890 v Zakojcah pri Cerknem
 Bil je slovenski pisatelj, ljudski pripovednik in
slovenski realist.
 Po končani osnovni šoli je šel kot trgovski vajenec s
sedemnajstimi leti v učiteljsko šolo
IZDAJA DIJAŠKI LITERARNI LIST ALFA
 Po maturi, leta 1913, je šel učit v domače hribe, v
vas Orehek, kasneje pa je bil premeščen
v Novake nad Cerknim.
 Štiri leta po maturi je moral na vzhodno fronto.
Med
vojno so ga preganjali zaradi protiavstrijskega mišljenja.
 Proti koncu leta 1920 se je kljub fašističnemu pritisku vrnil
v Gorico in ohranjal slovenski jezik s svojimi romani.
 Bil je tudi v fašističnem zaporu
Spomladi leta 1935 je bil skupaj s Francetom Stoletom
in Josipom Vidmarjem v Španiji.
Leta 1943 je pobegnil iz zapora
 Po drugi svetovni vojni je najprej živel v Trstu, nato pa v
Ljubljani, kjer je leta 1970 umrl.
 Prebivalci Nove Gorice so mu v veliko zahvalo s ponosom
postavili spomenik, po njem se imenuje tudi centralni trg,
prav tako pa tudi knjižnica.
BEVKOVA LITERARNA DELA
 Bevkovo literarno delo je zelo obsežno, saj zajema pesmi,
zgodovinske in sodobne
romane, novele, povesti, črtice, drame, pesmi, filmske
scenarije in prevode. Ko so ob Bevkovi sedemdesetletnici
naredili seznam njegovih del, so ugotovili, da je napisal
čez
100 knjig.
Napisal je :
 dve pesmi(Pesmi in Smeh skozi solze)
 54 del za odrasle(Kaplan Martin Čedermac, Tuja kri,
Človek proti človeku, Črna srajca,
Umirajoči bog Triglav,in še druge)
 14 del za mladino(Iz iskre požar, Tatič, Jagoda, Lukec
in njegov škorec, ter druge)
2. KNJIŽENNO OBDOBJE:
 Franceta Bevka uvrščamo v obdobje med obema
svetovnima vojnama.
(1918-1941)
 Kot v prejšnih obdobjih, je slovenski razvoj tudi v tem
času zaostajal za evropskim. Na Slovenskem je v tem
času postal pomemben ekspresionizem.
 Književnost med obema vojnama delimo na dve
obdobji – na prvo, v katerem prevladuje
ekspresionizem in na drugo, v katerem prevladuje
socialni realizem.
Ekspresionizem
Socialni realizem
 je bil srednjeevropska
 izraža predmetnost okoli
moderna književnost in
umetnostna smer.
 človekovo razklanost,
krizo, tesnobo in odpor
do civilizacije.
 Največ je bilo novel, črtic
in krajših proz.
človeka, konkretne
razmere in odnose v
katerih živi.
 Opisuje usodo malih
ljudi, kmetov, kmečkih
delavcev, njihovo
življenje in življenske
nesreče
 posvetil predvsem
pesništvu in dramatiki
PISCI V TEM OBDOBJU
-
Alojz Gradnik (1882-1967), ki je bil največji slovenski
pesnik konservativnih idej.
Tone Seliškar (1900-1969) je bil prvi slovenski
proletarski pesnik in priljubljen mladinski pisatelj.
Prežihov Voranc (1893-1950) je bil najpomembnješi
slovenski socialni realist.
Mile Klopčič (1905-1984) je bil predstavnik slovenske
socialne poezije.
ROMAN
 Knjiga Kaplan Martin Čedermac je roman
 To je najobširnejšo epsko delo v prozi. To je pripoved, ki
ima številna poglavja, dogajanje je zapleteno in po navadi
zajema daljše časovno obdobje. V njem nastopa množica
književnih oseb
 Delitev romanov glede na snov:
Viteške ,Pustolovske ,Zgodovinske ,Vojne ,
Znanstveno-fantastične ,Biografske ,Psihološke ,
Družbenokritične ,Kriminalne ,Ljubezenske in
Družinske
3. OBNOVA BESEDILA:
1. POGLAVJE:
 Čedermac je še dolgo strmel za orožnikoma, ki sta odhajala iz




Vrsnika.
Ponoči z njegovo sestro Katino odneseta katekizme in
molitvenike, ki so bili napisani v slovenskem jeziku v cerkev sv.
Mihaela
Nato sta prispela do matere in Čedermac ji je vse povedal.
Domov sta se vračala pozno in bilo je že zelo temno.
Naslednji dan je bila nedelja in vsi vemo, da je v nedeljo maša.
Čedermac je govoril pridigo po latinsko in nihče ga ni razumel.
Po maši pa so se možje pogovarjali in celo kregali glede pridige
in jezika. Prišel je Čedermac in jim je rekel naj se pomirijo in da
so mu ukazali, da mora govoriti italijansko.
2. POGLAVJE
 Martin je bil povabljen na kosilo v Rupo, kjer je bilo žegnanje.
Tisti dan mu je zbolela mati.
 Tam so bili kaplani: Potokar, Don Jeremija, Mornardini,
Španjut, Orehovec in Skubin. Tam so se pogovarjali o pridigah
in cerkvenih zadevah. Nato je zazvonilo Zdravo Marijo in ko so
zmolili so se poslovili in odšli.
 Bil je petek in ko sta prišel poročnik in zehteval, da podpiše
listino, da bo maševal po italijansko. Vendar se je uprl in
odpeljala sta ga v Čedad na zasliševanje. Po večurnem
zasliševanju je lahko odšel nazaj domov.
 Srečal je kovača Vanca Rakarja in on mu je povedal, da so po
hišah pobirali slovenske molitvenike in katekizme.
3. POGLAVJE
 Po maši so ostale samo ženske in so molile rožni venec. Zatem
je Čedermac doma bral knjigo, vendar ga je motil hrup iz
krčme. Nato mu je neka ženska prišla povedat, da se bosta
Vanc in Brtič stepla. Brtič je bil besen na Vanca ker mu je rekel,
da je odvaduh.
 Po maši je k Čedermacu pritekel deček Nanic in mu rekel, da
mu mati umira. Odhitel je do nje. Govoriti skoraj ni več mogla
njene poslednje besede so bile: » Martinac! Sveti oče so naši
sveti Materi jezik odrezali… To ni pravično… To ni dobro!«
Umrla je proti jutru.
 Nato je Martin zbolel, vendar kmalu tudi ozdravel. Čez nekaj
dni so ga čakali otroci. Povabil jih je na svoj vrt in jedli so
grozdje.
4. POGLAVJE
 Martin je iskal Skubina. Ker ga ni našel je odšel nazaj domov in
po poti je srečal zdravnika Sicilijanca z avtom. Ponudil mu je
prevoz in Čedermac ga je sprejel. Sicilijanec je opozoril Martina,
da ga iščejo.
 Doma zvečer je pri Čedermacu zaropotalo. Bil je Brtič ki je prišel
Čedermaca opozorit, da so prišli ponj in mu svetoval naj zbeži.
 Čedermac ga je ubogal in zbežal do nadškofa v Videm. Škofu je
vse povedal a škof ga je razočaral saj mu je povedal da on ne
more storiti nič proti temu. Čedermac se je razburil in močno
ugovarjal nadškofu zato ga je nadškof odslovil.
 Ko je prišel v Vrsrnik so ga tam čakali možje. Vse jim je povedal.
Doma ga je čakala Katina
5. POGLAVJE
 Martin je obiskal Severja in se mu izpovedal. Tisti dan je bil
zelo vesel. Nato je Čedermac prespal pri Severju, naslednji
večer pa se je odpravil domov. Katina je prinesla večerjo.
 Naslednji dan je bil nedelja. Čedermac je govoril slovensko,
peli so slovensko in molili so slovensko. To je bila njegova
poslednja maša. Pri pridigi je govoril o slovenskem jeziku, o
domovini, da ne smejo popustiti in da morajo obdržati
slovenski jezik in se zanj boriti. Med mašo mu je postalo slabo
in mislil je, da ne bo dokončal maše, da bo prej umrl.
 Doma mu je bilo še slabše. Bil je resno bolan in zunaj je padal
sneg. Imel je glavobol in spomnil se je katekizmov, ki jih je
nesel v cerkev Donu Jeremiji. Šel jih je iskat, vendar je komaj
hodil. Med potjo je videl Vanca ki je tekel nato pa še krvavega
Klinjona. Tekel je domov in v zelo slabem stanju prišel domov.
Tam je bil tudi Don Jeremija, ki je sklical može. Mislil je, da bo
umrl, vendar mu je zdravnik rekel da bo do pomladi zdrav
 Bližala se je pomlad in Čedermac je skoraj že ozdravel. Čez
nekaj dni sta prišla do njega nov kaplan in Potokar.
Svetovala sta mu, naj se upokoji da ne bi prišlo do kakšnih
zapletov. Čedermac se je s težkim srcem upokojil in Katina
in on sta šla v Krnico.
4. KRAJ IN ČAS DOGAJANJA:
 4.1. Kraji dogajanja: Vrsnik, Čedad, Krnica, Mije, Rupe,
Beneška Slovenija
 4.2. Čas dogajanja: jeseni, pozimi, spomladi, okoli leta
1933
4.3. Sporočilo besedila:
 Roman Kaplan Martin Čedermac, napisan leta 1938, je
domoljubni odgovor najplodnejšega slovenskega pisatelja
Franceta Bevka na preganjanje slovenskega jezika v Beneški
Sloveniji. Italijanske oblasti so v 30. letih 20. stoletja
izganjale slovenščino tudi iz cerkva; upreti se temu
potujčevanju, ki se mu niti cerkveni vrh ni uprl, je bilo
nevarno. Na to nevarno pot se je podal kaplan v vasi Vrsnik.
Po začetnem omahovanju, ali naj uboga ukaz oblasti in
mašuje v italijanščini ali ne, je v njem zmagala ljubezen do
maternega jezika. Uporni duhovnik ni ostal neopažen saj
so bili izdajalci tudi v slovenskih vrstah.
GLAVNO SPOROČILO, TOREJ GOVORI O POMENU MATERNEGA JEZIKA.
4.4. Tema:
Tema je domovinska in opisuje ljubezen do jezika.
4.5. Pripovedovalec:
Pripovedovalec je tretjeosebni.
4.6. Opis oseb:
GLAVNE:
 KAPLAN MARTIN ČEDERMAC: Je vzkipljiv, strog do
sestre Katine in zaveden Slovenec. Bil je zelo navezan
na mater in ima veliko prijateljev.
 KATINA: Je Čedermacova sestra, živi pri njem in mu kuha,
STRANSKE:
 DON JEREMIJA MORNARDINI
 OREHOVEC
 BREŠKON
 ŠPANJUT
 MARTINOVA MATI
Je zelo navezana na Čedermaca. Živi v Krnici.
 KOVAČ VANC RAKAR
 BREŠKONKA
 MJUTKA
Je Breškonkina nečakinja, ki je duševno prizadeta
5. NAJLJUBŠI DOGODEK ALI
SITUACIJA:
 To je dogodek, ko se Čedermac upre orožnikoma in v
cerkvi govori slovensko, kljub ukazom naj govori v
italjanščini. Pri pridigi je govoril o slovenskem jeziku, o
domovini, da ne smejo popustiti in da morajo obdržati
slovenski jezik in se zanj boriti. Ta dogodek se tako kot
meni, tudi drugim osebam v zgodbi zelo vtisnil v spomin.
5. MNENJE O KNJIGI:
 Moje osebno mnenje in razmišljanje o knjigi je, da je
knjiga zelo zanimiva in napeta, saj nikoli ne veš kaj se
bo zgodilo. Knjiga je tudi zelo poučna in pomembna za
slovenski jezik, saj če se takrat Čedermac ne bi upr,
danes mi ne bi govorili v slovenskem jeziku. V tej
knjigi sem se naučil, da ne smemo zatirati slovenskega
jezika in govoriti v slengu, ampak v maternem jeziku.
Naučil sem se tudi, da se ne smemo bati spregovoriti
kar so nam rekli, da ne smemo, če vemo, da je prav.

similar documents