Vpliv pH tal na pridelavo jabolk

Report
Doc. Dr. Rok Mihelič
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za agronomijo
[email protected]
Lombergarjevi dnevi, sadjarski posvet
Pivola, 7. december 2012
 Pomen apnjenja sadovnjakov za rodovitnost
tal in kakovost pridelka ;
 Pomen apnenca v primerjavi z drugimi
sredstvi za apnjenje;
Odvzem hranila v kg/ha
Organ jablane
N
P2O5
K2O
Ca
Mg
Plodovi
(40 t/ha)
20
13
60
4
2
Listi
43
7
55
70
16
Veje, steblo korenine
16
9
15
37
2
Razno (brsti,
odpadli plodiči)
11
3
16
3
1
Odrezan les
10
4
4
23
2
100
36
150
137
23
Skupni odvzem
PEDOLOŠKA KARTA
SLOVENIJE
TLA so naravna tvorba na Zemljinem
površju, ki so pod vplivom tlotvornih
dejavnikov in procesov pridobila novo
lastnost RODOVITNOST,
to je sposobnost da oskrbujejo rastline s
hranili in vodo, hkrati pa jim nudijo tudi
možnost fizične opore.
TLA - M. Zupan, Biotehniška fakulteta,
Oddelek za agronomijo, Center za
Tipi tal
Zrnatost talnih delcev
(premer)
pesek
ilovica
melj
glina
Pesek
Melj
glina
Razvrstitev glede na
zmožnost obdelave
Velikost delcev
Prevodnost za vodo,
zračnost
Koristna kapaciteta za
vodo
Vsebnost in skladiščenje
hranil
Rodovitnost tal
lahka
tla
srednje težka tla
težka tla
Izboljšanje in ohranitev rodovitnosti tal
• Dobro gospodarimo z organskimi
ostanki in humusom,
• Strokovno uporabljamo živinska
oz. organska gnojila (kompost) ter
mineralna gnojila,
• Gojimo “pokrivne” posevke, ali
imamo trajno zatravitev nasada
• Redno apnimo -> skrb za
optimalni pH tal
• Izvajamo ukrepe za preprečevanje
erozije.
Dobra kakovost in skladiščna
sposobnost jabolk je pogojena
z uravnoteženo mineralno
prehrano drevesa,
na katero vplivajo različni dejavniki
(talne in klimatske razmere, genetski
potencial, aktivnost koreninskega
sistema, obremenjenost drevesa,
razmerje med količino listov in plodov,
čas obiranja, agrotehnični ukrepi itd.).
Relativni učinek razlik v pridelku zaradi različne globine
rodovitnega sloja tal
Neželeni učinki erozije povečujejo potrebo po eksternih
vnosih (mineralna in organska gnojila, mulč…)
z gnojenjem
Pridelek
brez gnojenja
Globina tal
Alkalnost (bazičnost) ali
kislost tal glede na pH
vrednost
alkalna (bazična)
> 7,2
nevtralna
6,8 - 7,2
zmerno kisla
5,6 - 6,7
izrecno kisla
močno kisla
4,5 - 5,5
< 4,5
Optimalen pH tal v sadovnjakih
SADNA VRSTA
pH (merjeno v kloridu)
Kostanj
4,0 - 5,5 in aktivnega
apna manj od 3 %
Oljke
6,5 - 8,5
Borovnice
3,4 - 4,5
Druge sadne vrste
(tudi jablane)
5,5 – 7,0
pH tal
pH tal in dostopnost
hranil
Zveza med pH tal in dostopnostjo
hranil ter mikrobno aktivnostjo

Pri razkroju organskih ostankov v tleh se tvorijo organske in anorganske
kisline;

Z rastlinskimi pridelki iz tal odvzamemo poglavitna bazična kationa, Ca in
Mg;

Kisle padavine
Produkti izgorevanja fosilnih goriv iz toplarn, termoelektrarn, druge industrije in
prometa se vračajo na površino tal v obliki kislih padavin kot dušikova in žveplena
kislina.

Izpiranje
Ca in Mg se iz tal izpirata pogosto v povezavi z izpiranjem nitrata (NO3-).

Gnojila z amonijskim dušikom
pri nitrifikaciji amonija sproščajo vodikovi protoni (NH4). Potrebujemo do 7 kg
CaCO3 za vsak kg nitrificiranega amonijskega dušika.
V dolgoletnih poljskih poskusih so ugotovili, da za sprotno nevtralizacijo v tleh nastajajočih
kislin potrebujemo 1000 kg apnenca - CaCO3/ha letno.
Tvorba dušikovih in žveplovih oksidov pri izgorevanju fosilnih goriv
Tla
imajo
veliko
sposobnost
izravnave (puferno sposobnost),
zato se ne zakisajo tako hitro
kot voda. Vendar, ko se enkrat
ravnotežje poruši, ga je težje
ponovno vzpostaviti.
Od talnih lastnosti je za sprejem kalcija v rastlino pomembna predvsem
nasičenost talnih koloidov s kalcijevimi ioni, razmerje med posameznimi
ioni na sorptivnem delu tal (Ca2+, Mg2+, K+, H+, Al3+ itd.) ter pH tal.
Talni delci obdani z
vodnim filmom
Koreninski
lasek
Talni delec
Rastlini
dostopna
voda
Koreninski lasek
Zrak v
porah
Talna
voda
Izmenjava
kationov v tleh
Pomen apnjenja za tla
Strukturo tal, dostopnost vode v
tleh, izmenjavo plinov;
je vir Ca in Mg; poveča dostopnost
N, P, K, Mo…; kakovost humusa...
IZBOLJŠA
Življenje talnih
organizmov in
mineralizacijo
organske snovi
SPODBUJA
APNJENJE
ODSTRANI
ZMANJŠA
Dostopnost težkih
kovin
Presežek organskih
kislin; kopičenje
toksičnih Al in Fe
spojin
 CaCO3
 CaMg(CO3)2
 CaO
 Ca(OH)2
(apnenec)
(dolomit)
(apno oz. žgano apno)
(gašeno oz. hidratizirano apno)
Apno in gašeno apno delujeta hitro, vendar sta zelo agresivna za žive organizme v tleh
(deževnike, korenine rastlin), zato ju smemo odmerjati le malo naenkrat (od 1 t CaO/ha
na lahkih do največ 3 t CaO/ha na težkih tleh) in še to najbolje pozno jeseni ali pozimi,
ko organizmi v tleh niso aktivni.
Apnenec in dolomit nista agresivna; pH talne raztopine se po vnosu apnenca v tla poveča
le nekoliko nad nevtralno vrednostjo, četudi damo zelo velike odmerke.
Dolomit ima tršo kristalično strukturo kot apnenec, zato se počasneje raztaplja  mora biti
fino mlet. Ni priporočljivo odmerjati več kot 2 - 4 t/ha dolomita v obdobju 2 - 4 let, ker se v
tleh lahko nakopiči preveč dostopnega Mg  anatagonizem s Ca in K ter disperzija
talnih koloidov in poslabšanje strukture tal!
 Sadra (CaSO4x2H2O) deluje nevtralno, ker je sol enakovredno močnih
baze, Ca(OH)2 in kisline, H2SO4
Apnenec deluje postopno:
Apno deluje hitro:
1. CaCO3 + H+  Ca2+ + HCO32. HCO3- + H+ 
CaO + 2H+  Ca2+ + H2O
H2O + CO2
H+
Talni koloid + CaCO3
H+
Talni koloid-Ca++ + H2O + CO2
Medsebojno povezovanje koloidnih delcev tal s
kationskim mostom
tvorba obstojnih strukturnih agregatov tal 
ključno za zdravje tal
Relativna učinkovitost fosforja glede na pH tal
Relativna učinkovitost P (%)
120%
100%
100%
75%
80%
60%
40%
34%
20%
0%
5,0
6,0
pH
6,5
Bolj ko so delci drobni, hitrejše je delovanje apnenca.
Mladi, mehki apnenci so bolj primerni za apnjenje:
 bolj porozni ter zato topni; sorazmerno hitro preperevajo.
Tak je npr. litavski apnenec iz Zagorja, ki je zelo krhek, dobro vodotopen in visoko hidroskopičen.
Sredstvo za razkisanje tal
Kemijsko čisti, „laboratorijski“ apnenec (mikro delci)
Reaktivnost v primerjavi s
čistim apnencem
1
Geološko mladi – „mehki“ apnenec; 0 – 8 mm
0,79
Geološko starejši apnenec - „trdi“ apnenec; 0 – 8 mm
0,41
Čisti apnenčasti prah (mikro delci – pod 30 µm)
0,98
Siva žlindra iz železarne (1 – 4 mm)
0,33
Lesni pepel
0,57
Apnenčaste alge (granulirane; sferične granule; premer 2 mm)
0,13
 Ni agresiven;
 Deluje postopno;
 Njegov učinek traja dalj časa;
 Prijazen za kmeta: lahko se skladišči na robovih njiv, se ne
praši...;
 Cenovno je zelo ugoden.
Pomembna razlika od apna: apnenec lahko brez škode
za rastline in okolje damo v tla v zelo velikih
odmerkih – tudi bistveno več kot 10 ton/ha (odvisno od
tipa tal).
Apneni material
Maloprodajna
cena
Preračunana
vsebnost
kalcijevega
karbonata
Apnenčeva moka
54 €/t
(97% CaCO3)
0,06
Hidratizirano
apno
145 €/t
(132% CaCO3)
0,11
141 €/t
(98% CaCO3)
0,14
Naravni apnenec
IGM
36 €/t
(vključena prevoz +
trošenje)
(92% CaCO3)
0,04
Tipičen pripravek
iz
apnenčastih
alg
840 €/t
(91% CaCO3)
0,92
Fino mleti
apnenec
(agroapno)
Relativna cena
(€/kg CaCO3)
le to 2 0 1 1
(% g le d e n a ko n tro lo )
P rid e le k lu c e rn e
160
140
120
100
80
60
40
20
0
ko ntr
sa d ra
Obr av nav anje
a p ne ne c
Ap
Bv
BvC
C
1
C
2
pH =
6,0–6,5
pH=4,0
pH =
4,5–5,0
pH =
7,5–8,0
 Odmerki se določijo na podlagi pH tal, vsebnosti humusa ter glede na
vrsto tal (teksturo).
 Na tleh bogatih s humusom (nad 4% humusa) je optimalna pH
vrednost za 0,5 do 1 pH enote manjša.
 Lažja tla se apni vsake 3 - 4 leta, težka pa na 4 - 6 let.
 Apneno sredstvo je priporočljivo zadelati v tla (v zatravljenih
sadovnjakih površinsko apnjenje).
Trajno zatravljeni sadovnjaki
pH
lahka tla
srednje težka tla
težka tla
t/ha apnenca
4,0
18
29
34
4,5
12
24
29
5,0
6
16
20
5,5
2,5
8
12
6,0
0,0
5
7
≥ 6,5
0,0
5*
>7,0
-
-
Z rdečo so označene vzdrževalne potrebe po apnjenju ko dosežemo
optimalen nivo pH tal apnimo vsake 3 do 5 let
*na težkih tleh je cilj pH >6,5, če ni intenzivnega šumenja pri prelitju tal s HCl (ni zaznati
prostih karbonatov )

similar documents