Raznolikost *ivih bitij

Report
Pripravila: Alenka Kralj, prof. RP
Maj 2010
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
 V katere tri skupine
razvrščamo živali glede
na to, s čim se
prehranjujejo?
 mesojede živali
 rastlinojede živali
 vsejede živali
 S pomočjo besedila ugotovi, ali
je evrazijski ris rastlinojedec,
mesojedec ali vsejed. Po katerih
delih besedila si to ugotovil?
 Ris zraste do 130 cm v dolžino in
75 cm v višino. Tehta od 30-40
kg. Ima zelo ostre kremplje in
zobe. Njegova življenjska doba je
12 let. Je največji izmed
preostalih risov.
 Ima svetlo rjavordeče obarvan
kožuh, posut s temnejšimi
pikami. Po trebuhu je belkast.
Prepoznamo ga po dolgih črnih
čopkih na ušesih in zelo kratkem
repu (največ do 35 cm).
 Lovi jelene, koze, ovce, zadovolji
pa se tudi z zajci. Lovi iz zasede,
saj mu šibko srce ne dopušča
dolgega tekanja.
 Evrazijski ris je mesojedec.
 S pomočjo besedila ugotovi, ali
je ameriški bizon rastlinojedec,
mesojedec ali vsejed. Po katerih
delih besedila si to ugotovil?
 Ameriški bizon živi v prerijah




Severne Amerike.
Samec je lahko v plečih visok
celo do 190 cm in tehta do 1000
kg. Aktiven je podnevi,
prehranjuje se s travo.
Ima rumenkast do temno rjav
gost kožuh z dolgo dlako. Na
sprednjem delu telesa je dlaka
grivasto podaljšana in med
rogovi sega naprej kot nekakšna
kapa. Samci in samice imajo
kratke rogove ob strani glave.
Aktiven je podnevi, prehranjuje
se s travo.
Danes so strogo zavarovani.
 Ameriški bizon je
rastlinojedec.
 V katerem delu rastline poteka izdelava hrane?
 Izdelava hrane pri
rastlini poteka v listih.
 Kaj je potrebno, da lahko rastlina izdela hrano?
 Da lahko rastlina izdela
hrano, je potrebno:
 zeleno listno barvilo
 sončna svetloba
 ogljikov dioksid
 voda
 Glive, ki črpajo hrano iz
tal, iz vej, štorov, so …
 Glive, ki črpajo hrano iz
tal, iz vej, štorov, so
gniloživke.
 Glive, ki napadajo
rastline (drevesa) in
povzročajo njihove
bolezni, so …
 Glive, ki napadajo
rastline (drevesa) in
povzročajo njihove
bolezni, so zajedavke.
 Glive, ki živijo v sožitju z
drevesi, so …
 Glive, ki živijo v sožitju z
drevesi, so soživke.
 Imenuj dele gobe.
 klobuk
 trosnjak s trosi
 bet
 podgobje
 Čemu je namenjena goba?
 Goba je namenjena
razmnoževanju glive.
 Kaj so vretenčarji?
 Vretenčarji so živali s
hrbtenico in notranjim
ogrodjem.
 Kaj so nevretenčarji?
 Nevretenčarji so živali
brez hrbtenice in
različnim zunanjim
ogrodjem.
 Naštej značilnosti sesalcev.
 Značilnosti sesalcev so:
 pokriti so z dlako
 kotijo žive mladiče
 mladiči sesajo mleko pri
materi
 dihajo s pljuči
 imajo stalno telesno
temperaturo
 Kako se imenuje gliva, ki
je prisotna pri kisanju in
vzhajajnju kruha?
 To je gliva kvasovka.
 Kako so zavarovani
ženski spolni organi?
Zakaj so zavarovani?
 Ležijo v medenici,
znotraj telesa, v trebuhu.
Zavarovani so, ker se v
njih 9 mesecev razvija
otrok.
 Kaj je dedovanje
lastnosti?
 To je prenašanje genov in
s tem lastnosti s staršev
na potomce.
 Katera je
najpomembnejša
lastnost, po kateri se
razlikujemo ljudje od
ostalih živali?
A. človek hodi po dveh
nogah
B. človek ima manj dlak
kot druge živali
C. človek ima bolj razvite
možgane in razum
D. človek si zna
pripravljati hrano s
kuhanjem
 Najpomembnejša
lastnost, po kateri se
človek razlikuje od
drugih živali, je:
A. človek hodi po dveh
nogah
B. človek ima manj dlak
kot druge živali
C. človek ima bolj razvite
možgane in razum
D. človek si zna
pripravljati hrano s
kuhanjem
 Kaj je oploditev?
 Oploditev je združitev
jajčne celice in
semenčice.
 Naštej vsaj tri lastnosti,
po katerih se razlikuje les
različnih vrst dreves.
 Les se razlikuje po:
 barvi
 vonju
 gostoti
 trdnosti

V besedilu poišči tiste dele, ki ti povedo, da je kljunaš
na pol vodna žival.






Kjunaš ima kratke, močne okončine z dolgimi
kremplji. Med prsti je plavalna kožica, ki se na
prednjih nogah razrašča na kremplje. Tako nastane
učinkovito veslo. Na kopnem lahko kožico uviha nazaj
in sprosti kremplje za kopánje.
Samci imajo na gležnju ostrogo , v katero se izliva
strupna žleza. Ostrogo uporabljajo proti napadalcu,
nikoli pa proti plenu. Strup ni nevaren, je pa boleč.
Oči in ušesa ležijo v brazdah, ki jih pri potapljanju
pokrije kožna guba. Nosnici sta nameščeni pri vrhu
kljuna. Zrak zajame šele, ko ima na gladini celo glavo.
Zobe imajo samo mladiči. Pri odraslih kljunaših so
čeljusti rebraste, z njimi drobijo plen.
Kljunaši iščejo hrano na vodnem dnu. S kljunom v
blatu iščejo vodne žuželke, rake, ličinke. Jedo tudi žabe
in druge manjše vretenčarje ter nekatere rastline. V eni
noči pojedo 1 kg hrane.
V času razmnoževaja skoplje samica dolg rov, na
njegovem koncu naredi gnezdo in izleže 2 do 3 jajca.
Jajca so med seboj zleplena v splav. Mladiči so dolgi
1,25 cm in so nemočni. Do petih mesecev se hraniji z
mlekom, ki se cedi iz žlebov na materinem trebuhu.






Kjunaš ima kratke, močne okončine z dolgimi
kremplji. Med prsti je plavalna kožica, ki se na
prednjih nogah razrašča na kremplje. Tako nastane
učinkovito veslo. Na kopnem lahko kožico uviha nazaj
in sprosti kremplje za kopánje.
Samci imajo na gležnju ostrogo , v katero se izliva
strupna žleza. Ostrogo uporabljajo proti napadalcu,
nikoli pa proti plenu. Strup ni nevaren, je pa boleč.
Oči in ušesa ležijo v brazdah, ki jih pri potapljanju
pokrije kožna guba. Nosnici sta nameščeni pri vrhu
kljuna. Zrak zajame šele, ko ima na gladini celo glavo.
Zobe imajo samo mladiči. Pri odraslih kljunaših so
čeljusti rebraste, z njimi drobijo plen.
Kljunaši iščejo hrano na vodnem dnu. S kljunom v
blatu iščejo vodne žuželke, rake, ličinke. Jedo tudi žabe
in druge manjše vretenčarje ter nekatere rastline. V eni
noči pojedo 1 kg hrane.
V času razmnoževaja skoplje samica dolg rov, na
njegovem koncu naredi gnezdo in izleže 2 do 3 jajca.
Jajca so med seboj zleplena v splav. Mladiči so dolgi
1,25 cm in so nemočni. Do petih mesecev se hraniji z
mlekom, ki se cedi iz žlebov na materinem trebuhu.




















http://burgscience.edublogs.org/
http://junior.si/eko-tocka/arhiv/2004/11/
http://scientoskop.blogspot.com/2007_03_04_archive.html
http://sites.google.com/a/os-duplek.si/kopenske-ivali/Home/velike-ma%C4%8Dke
http://transplants.ucla.edu/body.cfm?id=38
http://www.bishops.k12.nf.ca/wells/verts/vertanat.htm
http://www.canadiangeographic.ca/atlas/glossary.aspx?alpha=h&id=135&lang=En
http://www.cerezyme.com/patient/about/cz_pt_about-genetics.asp
http://www.erevija.com/clanek/112/Vzhajanje-in-peka-kruha
http://www.facebook.com/note.php?note_id=393388182113
http://www.gobe.si/slike/gobe002.jpg
http://www.okna-dornik.si/index.php/site/barve/
http://www.posters.snngr.com/posters/posters.php?item=6013846
http://www.resimsakla.com/r-hayvan-resimleri-20-bizon-resimleri-332-bizon-3749.htm
http://www.rtvslo.si/zabava/zanimivosti/25-najbolj-nenavadnih-zivali-1-del/190078
http://www.svarog.si/biologija/index.php?page_id=8167
http://www.zdravstvena.info/vsznj/page/3/?s=biopsija
http://www2.arnes.si/~evelik1/les/fotosinteza.htm
http://www2.arnes.si/~opoljanelj/projekti/gozdna_pot/5_pomengliv.htm
http://zlataleta.com/povisana-telesna-temperatura/

similar documents