Klientova in terapevtova osebnostna rast v individualni obravnavi po

Report
Relacijski model terapije pri zdravljenju
motenj razpoloženja in tesnobnih motenj
s. Meta Potočnik, Hiša kruha
s. Marija Meserko, DC Mir
Človeškost motenj
Ne pretaka se v nas samo tisto, kar smo podedovali od
očeta in matere. Gre še za vse mogoče stare, odmrle
nazore in vse mogoče stare odmrle vere in podobno. V
nas niso več žive; pa vseeno tičijo v nas in se jih ne
moremo znebiti. Že če vzamem časopis v roke in ga
začnem brati, se mi takoj zazdi, da vidim strahove, ki se
motajo med vrsticami. Gotovo živijo po vsej deželi.
Mislim, da jih je toliko kot peska v morju. In povrh se
vsi skupaj tudi bojimo luči.
(Henrik Ibsen, Strahovi)
Tesnobne motnje
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
Splošna tesnobna motnja (GAD)
Panična motnja z agorafobijo in brez nje
Specifične fobije
Socialna fobija
Separacijska tesnoba
Akutna in posttravmatska stresna motnja
Obsesivno-kompulzivna motnja
Motnje razpoloženja
1.
2.
3.
4.
Velika depresivna motnja
Distimična motnja
Bipolarna motnja I. in II.
Ciklotimična motnja
Anketa med terapevti ZDT











12 anketiranih
58% do 3 let delovnih izkušenj 42% 6 let ali več
66% do 5ur/ted. , 16% do 9 ur/ted. , 16% 10ur/ted in več
Najpogostejša TM: PANIČNA MOTNJA
Najpogostejša MR: VELIKA DEPRESIVNA MOTNJA
Redka TM: AGORAFOBIJA
Redka MR: BIPOLARNA
Vzrok TM z vidika relacijskega modela: travma, nevarna navez.
Vzrok MR z vidika relacijskega modela: izgube, nevarna navez.
Ocenitev glede na spol: TM 60% Ž 40% M, MR 70% Ž 30% M
Ključni dejavnik pri izboljšanju: čustvena uglašenost 75%
Anketa med terapevti ZDT
 Velik vpliv še terapevtova pristnost, sposobnost soočanja z
lastnimi čutenji, vključevanje klientove duhovnosti
 Manjši vpliv vedenjsko-kognitivni elementi in drugi
 Vsi terapevti uporabljajo širšo strokovno mrežo, posvet z
psihiatrom idr.
 V primeru samomorilnih teženj 75%
klientov podpiše
dogovor, da bodo v obdobju terapij poiskali terapevta ali
drugo pomoč.
 Terapevt z lastnimi izkušnjami tesnobnosti in motenj
razpoloženja lahko lažje in bolje pomaga klientom samo, če je
sam šel skozi celoten proces zdravljenja oz. soočenja, sicer ne.
Tesnobne motnje v statistiki
• Ocene kažejo, da Splošna tesnobna motnja prizadene
od 4 do 7 % splošne populacije ter da do 25 % ljudi
vsaj enkrat v življenju trpi zaradi tesnobe (Slo. 2009
raziskava Kamin 20,2%, ZDA 24,5).
• Anksiozne motnje se največkrat začnejo v otroštvu ali
adolescenci, lahko pa tudi v odrasli dobi. Pogostejše so
pri ženskah.
• 55% se prekriva z motnjami razpoloženja.
Motnje razpoloženja v statistiki
• Ženske med 18. in 45. letom predstavljajo večino
depresivnih oseb
• ZDA: življenjska prevalenca je 16,2%, 12 – mesečna pa
6,6 , od tega 50% huda depresivna epizoda
• SLO: IVZ 2001: 5,8% v ambulantah družinske medicine,
2.5 krat več ženske
Motnje razpoloženja v statistiki
EU ŠTUDIJA ODIN 1996 (the Outcome of Depression
International Network (ODIN)
2 cilja:
• Pridobiti podatke o prevalenci, dejavnikih tveganja
• Oceniti vpliv različnih intervencij
DOWRICKC, et al. From epidemiology to intervention for depressive disorders in the
general population: the ODIN study World Psychiatry. 2002 October; 1(3): 169–174.
Motnje razpoloženja v statistiki
Tisti, ki so bili depresivni, so bili naključno določeni v tri
skupine:
• Individualna intervencija: Problem Solving Treatment
(PST)
• Skupinska intervencija: the Coping with Depression
Course (CWD)
• Kontrolna skupina
Rezultati: Skupina 1 in 2 so bili ob kontroli bolje kot kontrole.
• Skupina 1: 40% neozdravljenih
• Skupina 2: 44% neozdravljenih
• Kontrole: 56% neozdravljenih
Motnje razpoloženja v statistiki
Študija PREDICT EU (2004-2006) Slo. prof. dr. Igor
Švab
6500 bolnikov, SLO 1100
25 Velika Britanija
9 Španija
74 Slovenija
7 Nizozemska
2Lizbona
78 Čile
Motnje razpoloženja v statistiki
Povprečna prevalenca:
Depresija ženske: 13,9%
Depresija moški: 8,5 %
Tesnobnost ženske: 10,0%
Tesnobnost moški: 5,0%
Panični napadi ženske: 9,2%
Panični napadi moški: 5,2%
Vzroki motenj
1. Čustvena nedostopnost staršev
2. Postaršenje otrok (neuravnotežena odgovornost
otroka)
3. Perfekcionizem
4. Medgeneracijski prenosi rokovanja s strahom,
zaskrbljenostjo.
5. Pretirana zaščitniškost staršev
6. Telesne zlorabe (spolne zlorabe, nasilje)
7. Travmatični dogodki
8. Slovenci kot travmatiziran narod (dr. Erzar)
Relacijska družinska terapija
 vzajemnost odnosa v terapevtskem prostoru
(medosebna terapija)
 Sistemski oz. medgeneracijski vidik
 Vidik navezanosti in vzajemna regulacija afekta (Pinsof
in Wynne 1995)
 sredstva/mehanizmi/orodja/nosilci KOMUNIKACIJE:



projekcija in projekcijska identifikacija (komunikacija)
kompulzivno ponavljanje (učenje in celjenje)
(celostna) vsebina:
 fizično telo
 čutenja
 misli
 vedenje
 smisel (duhovna komponenta)
Ključni dejavniki RDT
• Terapevtski odnos (materinski lik) ter terapevtovi in
klientovi dejavniki. Kako se terapevt in klient
čustveno uglašujeta, je bolj pomembno od metod, ki
jih uporablja terapevt.
• Terapevtova avtentičnost, do katere pelje pot v
veliki meri preko tega, kako terapevt sprejema svojo
zaskrbljenost, tesnobo in strah (Lambert in Barley).
Sakralnost odnosa in duhovnost
• Relacijska družinska terapija doda še bistveni
duhovni dejavnik in sicer sakralno razsežnost odnosa
med terapevtom in klientom (Gostečnik).
• »RDP trdi, da človek neustavljivo hrepeni po odnosu z
drugim, po svetem, sakralnem in religioznem.
Najgloblji del tega hrepenenja pa je ravno
hrepenenje po Bogu, ki je vrojeno v samo naravo
človeške psihe.« (Gostečnik)
Dejavnik duhovnosti v terapiji
• Jung pravi: »Med vsemi mojimi pacienti srednjih let, t.j. po 35.
letu, ni niti enega samega, katerega končni problem ne bi bil
njegova religiozna naravnanost. Vsak boleha v končni fazi za
tem, kar je izgubil, kar so žive religije dajale svojim vernikom
vse čase; nihče ni resnično ozdravljen, če ponovno ne doseže
svoje religiozne naravnanosti, kar pa s formalno
veroizpovedjo ali pripadnostjo kateri od cerkva še zdaleč ni
rešeno.«
Opredelitev pojma duhovnosti
• »Duhovnost je proces, s katerim posameznik presega samega sebe. Za
tistega, ki verjame v Boga, je duhovnost doživljanje odnosa z Bogom. Za
humanista je duhovnost samo-preseganje doživljanja z drugo osebo. Za
nekoga tretjega je to lahko doživljanje harmonije ali skladnosti, celovitosti
z univerzumom, naravo ali kakorkoli pač to poimenuje. Duhovnost nas
povede preko samega sebe, v področje, kjer lahko doživimo povezanost z
nečim večjim od nas samih, in nas ta povezanost navda z velikim mirom.
Za pripadnike religij je duhovno doživljenje tisto, ki ga doživljajo znotraj
okvirov svoje vere. Za druge je duhovno doživljanje tisto, ki ga doživlja v
okvirih svojih idej, predstav, pričakovanj. Toda to doživljanje je
nerazložljivo.« ( Trautmann) , Žorž.
Rezultati ameriških raziskav
 Redna meditacija ali
katerakoli druga duhovna
praksa pomaga debeliti
možgansko skorjo (Corpus
calosum)
 Vsakodnevna meditacija
pomaga ublažiti simptome
blažje anksioznosti in
depresije
Vir: Psych Central News
Opis zapletov
• Klientka se sooča z bolečino zavrženosti, zlorab, izgub
in pomanjkanja čustvenih vezi. Dogaja se pomanjkanje
osnovne skrbi zase, ponovno poslabšanje motnje,
iracionalen odpor do sprememb in nejasno
motiviranost, magično razmišljanje (OKM) in
samomorilne težnje.
• Terapevtka se hkrati srečuje tudi z lastnimi strahovi,
tesnobami in žalostjo.
• Terapevtka prepozna potrebo po širši strokovni mreži,
kjer lahko dobi dodatne informacije ali kamor lahko
napoti klienta za dodatno pomoč (psihiatrija,
psihološko testiranje, podporne skupine).
Prikaz primera
• relacijski/ odnosni vidik
• OKM Primer: OKM (vraže) ali GAM zaradi
nepredelanega strahu pred smrtjo in boleznijo.
“Tisti grozni dogodek se lahko ponovi in jaz ga ne bom
znal obvladati, ampak se moram vseeno že zdaj
pripravljati nanj, da ga bom poskušal obvladati”
(Barlow -definicija tesnobe)
Integracija različnih pristopov
Doseči proces, kjer pride do:
•
•
•
•
•
Ozaveščanja posameznih vsebin (potlačenih, odcepljenih)
Vzpostavljanje stika z vsebinami
Odnos z vsebinami (“Kaj naj zdaj s tem?”),
Integracija vsebin (smiselnost, celostnost)
Stika s terapevtko in njenimi “možgani” in izkušnjami
Integracija različnih pristopov
• Učenje tehnik sproščanja (dihanje, zavedanje telesnih občutkov,
progresivna mišična relaksacija, osnove Brain Gyma,
vsakodnevno gibanje)
• Urejanje osnovnih ritmov
• Narativni vidik (pisanje življenjske zgodbe)
• Uporaba modela dveh možganskih polovic in peskovnik
• Duhovnost (zakramentalni vidik, molitev za doseganje izkustva
zaupanja)
• Urjenje nepresojajočega zavedanja čustev in misli in občutkov
• Pot do notranjega otroka
• Ovrednotenje samote v srednjih letih
• Klient odkrije vzrok svoje tesnobnosti, strahu in zaskrbljenosti
• Dogovor glede samomorilnih teženj
Za konec
• Strah lahko pomaga k izstopanju iz navad.
• Miguel de Unamuno: »Navada je začetek
nebiti. Mera človekove človeškosti, kar pomeni
božanskega v njem, je velikost njegove moči,
da živi v bolečini, ali bolje rečeno, v strahu«.

similar documents