Otroci s težavami v socialni integraciji

Report
Nataša POTOČNIK DAJČMAN
Dr.med., spec.psih in psihoth.
ZASEBNA PEDOSPIHIATRIČNA AMBULANTA
Vrtec Tržič - dec. 2013
OTROCI S TEŽAVAMI V SOCIALNI
INTEGRACIJI
SOCIALNA INTEGRACIJA
Vrtec Tržič - dec. 2013
lokacijska integracija: pomeni vključitev otroka v
redno skupino, pri čemer komunikacija in druge
aktivnosti z ostalimi otroki niso nujne. Specialno in
redno izobraževanje se izvajata na istem mestu
(lokaciji), vendar brez kakršnekoli medsebojne
povezanosti in komunikacije in aktivnosti.
funkcionalna integracija: pomeni čim manjšo
funkcionalno distanco med skupinami otrok. OPP so
člani rednih skupin, ustvarjajo medsebojne aktivnosti v
isti skupini, z istimi vzgojitelji, le da po različnem
programu.
socialna integracija: upošteva obe predhodni obliki
integracije, ob ustvarjanju medsebojnih stikov in
komunikacije do čvrste interakcije otrok z motnjo in
tistih brez.
SOCIALNA INTEGRACIJA
Vrtec Tržič - dec. 2013
V sociologiji bi integracijo opredelili kot proces, s
katerim se ustvarja določena družbena celota,
skupina, oziroma, ko se kulturno, socialno in
osebnostno drugačni integrirajo oz. asimilirajo v
določeno širšo nacionalno ali socialno skupino.
 Integracija posameznika v neko celoto za sabo
nujno potegne prilagajanje tej skupini oz. celoti.
 Socialna integracija, je ključnega pomena za
optimalen psihosocialni razvoj otrok, kot tudi za
doseganje večje učne uspešnosti.

INTEGRACIJA / INKLUZIJA
Ko je otrok integriran v redno skupino, ni nujno,
da bo tudi socialno vključen vanjo.
 Inkluzija predpostavlja prilagoditev sistema
otroku, ne pa otrok sistemu. To kaže na to, da je
inkluzija v bistvu nikoli dokončan proces, saj se
morajo vrtci - šole nenehno prilagajati in
reagirati na raznolike ovire, s katerimi se
srečujejo njihovi otroci
 Inkluzija skuša narediti korak naprej, zato
poudarja in izpostavlja predvsem socialno
komponento posameznika

Vrtec Tržič - dec. 2013
OTROCI S POSEBNIMI POTREBAMI

Vrtec Tržič - dec. 2013
Opredelitev OPP po ZUOPP – To so vsi otroci z
motnjo v duševnem razvoju, slepi in slabovidni,
gluhi in naglušni, otroci z govorno – jezikovnimi
motnjami, gibalno ovirani, dolgotrajno bolni (
ADHD, SAM ) otroci, otroci s primanjkljaji na
posameznih področjih učenja in otroci z motnjami
vedenja in osebnosti, ki potrebujejo prilagojeno
izvajanje ali prilagojene programe vzgoje in
izobraževanja
OTROCI S POSEBNIMI POTREBAMI

Vrtec Tržič - dec. 2013

Resman meni, da bi najširša opredelitev OPP bila ta,
da so to tisti otroci, ki se »razlikujejo od večinskih,
dominantnih skupin po socialno-kulturnih, telesnih in
osebnostnih (intelektualnih, čustvenih) značilnostih. V
vrtcu in šoli bi naj to bili tisti otroci, ki brez dodatne
in posebne pomoči učitelja ali strokovnjaka ne bi
zmogli sožitja in dela v šoli med svojimi vrstniki«.
Skalarjeva opredelitev OPP: to so »osebe, ki imajo
zaradi fizičnih, funkcionalnih in osebnostnih okvar
ali primanjkljajev, zaradi razvojnih zaostankov ali
neugodnih socialnih in materialnih pogojev moten
psihofizični razvoj, težave pri zaznavanju, pri
razumevanju, pri odzivanju na dražljaje in pri
sporočanju in komuniciranju s socialnim okoljem«.
OPP IN TEŽAVAMI V SOCIALNI
INTEGRACIJI
Vrtec Tržič - dec. 2013
Otroci s Hiperkinetično motnjo - ADHD
 Otroci s SAM
 Otroci z zaostankom v duševnem razvoju
 Otroci z govorno jezikovnimi motnjami
 Gluhost
 Otroci z anksioznimi motnjami – selektivni
mutizem
 Reaktivne motnje socialnega stika
 Senzorna preobčutljivost

HIPERKINETIČNE M. - ADHD /
ADD
Gre za skupino motenj, katerih skupne
značilnosti so zgodnji začetek, pomanjkanje
vztrajnosti pri dejavnostih, ki zahtevajo
kognitivno zavzetost, težnjo seliti se od ene
dejavnosti k drugi, slabo usmerjena in pretirana
motorična aktivnost.
Vrtec Tržič - dec. 2013

Vrtec Tržič - dec. 2013
Ti otroci so pogosto brezobzirni, impulzivni,
nagibajo k nezgodam in disciplinskim prekrškom
 Pogosta
je prizadetost kognitivnih funkcij,
prisotni specifični razvojni zaostanki
 Odnosi z odraslimi so brez zavor, običajne
previdnosti in zadržanosti
 Motnja z odraščanjem ne izzveni

KLINIČNA SLIKA

Vzporedni simptomi
Vrtec Tržič - dec. 2013

Glavni simptomi
znižana pozornost
impulzivnost
nemir oz. hiperaktivnost
VZPOREDNI SIMPTOMI
Nenasitnost
 Vedenjske težave
 Učne težave
 Motnje spanja
 Socialna
nespretnost

Vrtec Tržič - dec. 2013
Slab delovni spomin
 Različni dnevi
 Nizka samopodoba
 Šibka motiviranost
 Nespretnost
 Neprilagodljivost

ZNIŽANA POZORNOST
Vrtec Tržič - dec. 2013
Problem vzdrževanja pozornosti, še posebej na detajle
 Odkrenlivost, zaradi pretirane zaznave širšega spektra
dražljajev
 Videz “površnosti”, pozabljivosti
 Slabša slušna zaznava

ZNIŽANA POZORNOST
Delujejo zmedeno, kot
da ne razumejo
navodil
 Selitev od ene k
drugi dejavnosti
 Težave ob zamenjavi
dejavnosti
 Slabše
funkcioniranje v
skupini

Vrtec Tržič - dec. 2013
Delujejo zaspano
 So hitro utrudljivi
 Delo dobro začnejo, a
ga ne dokončajo oz. se
stopnjuje št. napak
 Vse je dolgočasno
 Izguba interesa za
dejavnosti
 Pogosto so glasni

IMPULZIVNOST
Vrtec Tržič - dec. 2013
Značilnost osebe, ki hitro reagira, se odziva
nepremišljeno in naglo
 Značilnost temperamenta posameznika, s
temperamentom opišemo genetsko pogojeno
stanje otrokovih osebnostnih lastnosti
 Impulzivnost se kaže na več področjih otrokovega
odzivanja in delovanja. Tak otrok razmišlja
impulzivno, impulzivno doživlja, se impulzivno
odziva na dražljaje in impulzivno vede

IMPULZIVNOST
Dežurni krivci
 Napačni odzivi
 Napačni odgovori
 Vedno zraven …
 Slabo sodelujejo v
skupini
 Slabo prenašajo
poraze

Vrtec Tržič - dec. 2013
Pogoste poškodbe
 Uničevanje stvari
 Težko počakajo
 Težko načrtujejo
 Spremenljivo
razpoloženje
 Nenamerne
zastrupitve

NEMIRNOST - HIPERAKTIVNOST
Vrtec Tržič - dec. 2013
Nivo aktivnosti glede na starost je povezan z
dozorevanjem možganovine
 Razvoj grobe in fine motorike
 Povezava motorike z vzdrževanjem koncentracije (
praskanje, gibi jezika … )

NEMIRNOST - HIPERAKTIVNOST
Nenadoma vstane
 Brez razloga brska
preklada stvari okrog
sebe
 Teče, namesto, da
bi hodil
 Ko je zelo utrujen, se
ne more umiriti v
spanje

Vrtec Tržič - dec. 2013
Težko sedi pri miru
 Se zvija kot črv
 Preklada noge
 Tapka po mizi
 Žvižga ali spušča
kakšne druge zvoke
 Je kot motorček

MOTNJA SKOZI ŽIVLJENJSKA OBDOBJA
vedenjski nemir
ŠOLAR
vedenjski nemir
učne težave
nizka samop.
moteni socialni kontakti
delo
nizka samop.
slabi odnosi
odvisnost
poškodbe, ..
MLAJŠI ODRASLI
študijska, delovna neusp.
odvisnosti
nizka samop.
poškodbe, nesreče
Vrtec Tržič - dec. 2013
PREDŠOLSKI OTROK
ODRASLI
učna neuspešnost
šibka soc. mreža
nizka samop.
zlorabe drog, alkohola
poškodbe, nesreče
ADOLESCENT
KAKO MOTNJA VPLIVA NA SPLOŠNO
FUNKCIONIRANJE V DRUŽINI
Povečuje stres za starše in družino v celoti:
Zaskrbljenost, tesnoba, frustriranost, jeza
 Slaba samopodoba staršev in ostalih družinskih
članov:
Samobtoževanje, občutki krivde, socialna izolacija
 Starši imajo več težav na delovnem mestu
 Starši imajo več težav v partnerskih odnosih
 V družinah otrok s hiperkinetično motnjo, pri
starših pogosteje srečujemo SOA in
razpoloženjske motnje

Vrtec Tržič - dec. 2013
NASVETI ZA STARŠE
Današnje družine trend vzgoje - razvajenost in
hiperprotektivnost ???
 Višja stresogenost v družinah, ki imajo otroka z
ADHD
 Pri materah več opozicionalnega, kljubovalnega
vedenja
 Vzgojno ustreznejši in uspešnejši očetje
 Strožji ukrepi ojačajo simptomatiko ADHD

Vrtec Tržič - dec. 2013
NASVETI ZA STARŠE
Priznavanje problematike
 Pomembnost sodelovanja z vrtcem, svetovalno
službo in drugimi strokovnimi delavci v dobro
otroka
 Dnevna rutina
 Konstantnost, doslednost, enotnost
 Neustrezna vzgoja (variabilna, kaznovalna)
 Emocionalno sprejemanje

Vrtec Tržič - dec. 2013
NASVETI ZA STARŠE
Pozitivna stališča do otroka
 Definiranje urnikov in dnevne rutine
 Jasna pravila in pričakovanja
 Jasna navodila
 Ignoriranje nekaterih neustreznih in
nepomembnih vedenj (sitnarjenje, stokanje)
 Pomoč pri organizaciji (v otroški sobi)

Vrtec Tržič - dec. 2013
NASVETI ZA STARŠE
Odstranitev motečih dejavnikov
 Mali dosegljivi cilji postopno
 Sprememba enega vedenja
 Močna otrokova področja
 Zdrava prehrana
 Pomembnost fizičnega udejstvovanja
 Spanje

Vrtec Tržič - dec. 2013
NASVETI ZA VZGOJITELJE
Ne jemljite stvari osebno
 Vzrok ni izgovor za vedenje
 Bodite v stiku s starši
 Otrok naj bo v vaši bližini
 Med aktivnostmi naj ima možnost telesne
dejavnosti
 Možnost sprostitve notranjega nemira
 Pomoč pri načrtovanju dejavnosti
 Pozornost pri spremembah rutine
 Krepite otrokovo samozavest
 Odnosi v skupini – draženje in izsiljevanje

Vrtec Tržič - dec. 2013
NASVETI ZA STARŠE IN VZGOJITELJE
KAZNI napovedane, jasne, pravične, ob pravem
času, konsistentne in predvidljive ( ne zabave,
veliki prazniki, roj.dnevi )
 Posledice, če so napovedane vnaprej, naj sledijo
takoj po neustreznem vedenju, poznejše
kaznovanje NI UČINKOVITO
 POHVALE za stvari, ki jih otrok zmore, pomen
gratifikacija, opis vedenja, nagrajevanje ( npr.
skupaj s starši preživet čas, ne igrače )
 Pomembni so zadovoljni, samozavestni odrsali
 Pomembnost igre in zabave – pozitivna izkušnja
za vse v družini

Vrtec Tržič - dec. 2013
SAM

Vrtec Tržič - dec. 2013
Spektroavtistične motnje – SAM so kompleksne
razvojne motnje, ki se kažejo kot kakovostno
spremenjeno vedenje na področju socialne
interakcije, besedne in nebesedne komunikacije
in imaginacije. Sodijo med t.im. pervazivne
razvojne motnje. Gre za sindrome s kompleksno
in heterogeno etiologijo, biloškega markerja zanje
za enkrat še ne poznamo
KLINIČNA SLIKA

VZPOREDNI SIMPTOMI
Senzibilnost
Čustvovanje
Spomin
Intelektualni razvoj
Vrtec Tržič - dec. 2013

GLAVNI SIMPTOMI
Prizadetost na področju socialnih interakcij
Prizadetost na govorno jezikovnem področju
Ponavljajoča vedenja, interesi, aktivnosti
PRIZADETOST SOCIALNIH
INTERAKCIJ
Otrok se ne odziva na ime
 Ne sporoča želja
 Ne pomaha
 Ne vzdržuje očesnega kontakta – gleda skozi
 Umaknjen v svoj svet
 Ne kaže interesa za sovrstnike
 Se ne vključuje v igro – se raje igra sam
 Ni socialnega smeha – smeh mimo
 Ni simbolne igre

Vrtec Tržič - dec. 2013
Se naveže na objekte, ne na osebe
 Igrače ogleduje, jih ne zna uporabiti
 Za igro uporabi predmete, ki niso igrače
 Nima za razvojno stopnjo značilnih interesov
 Ne deli interesov z drugimi
 Znižana sposobnost vživljanja – pomanjkanje
empatije
 Ni spontanega učenja socialnih interakcij –
učenje po modelu ( socialna zgodba )

Vrtec Tržič - dec. 2013
PRIZADETOST NA GOVORNEM
PODROČJU
Zaostanek v govornem razvoju – brez poizkusov
kompenzacije z drugimi načini komunikacije
 Deluje kot gluh
 Se ne odziva, ko ga pokličemo
 Komunikacija ga ne zanima
 Razvije svojstven jezik
 Govor je po strukturi in melodiji poseben –
literaren
 Ne razume sopomenk

Vrtec Tržič - dec. 2013
Ponavlja za nami – ne odgovori
 Ne uporablja osebnih zaimkov
 O sebi govori v 3 os. edn. – „Marko je priden“
 Uporablja napačni spol
 Ne mara, da se o njem govori brez imena
 Govor s posebnim tempom, ne počaka na
sogovornika
 Ne razvije simbolne igre in posnemanja

Vrtec Tržič - dec. 2013
PONAVLJAJOČI, STEREOTIPNI VZORCI
VEDENJA, INTERESOV IN AKTIVNOSTI
Okupiran z določenimi temami
 Zahteva rutino – vsaka sprememba ga iztiri
 Vezan na določeno barvo – obleke, hrana, …
 Preokupiranost z neživim svetom – predmeti
 Nenavadna navezanost na določeno stvar
 Ponavljajoči gibalni vzorci – hoja po prstih,
nagnjen naprej, motorični manirizmi – trepet z
rokami, zvijanje določenega dela telesa, …

Vrtec Tržič - dec. 2013
HIPER - HIPOSENZIBILNOST
Predmete ovohava, močni vonji ga zmotijo
 Preobčutljivost na zvoke, svetlobo
 Ne mara dotikov
 Se ne pocarta
 Obseden s čistočo
 Znižan bolečinski prag
 Deluje prestrašen v množici

Vrtec Tržič - dec. 2013
ČUSTVOVANJE
Vrtec Tržič - dec. 2013
- Če vemo, da se ti otroci niso sposobni vživeti v
mentalna stanja drugih ljudi, iz tega sledi, da se niso
sposobni vživeti tudi v njihova čustva.
- Zato čustvenih stanj drugih ljudi ne prepoznavajo, pa
tudi sami so čustveno slabše ekspresivni.
- Sposobni so izražati osnovna čustva, vendar ne vedno
v pravilni povezavi z okoliščinami. Emocionalno
doživljanje spremlja medla facialna ekspresija. Pogosto
slabo kontrolirajo izražanje čustev (dezinhibiranost).
- Otroci z motnjo avtizma se večinoma ne bojijo realnih
nevarnosti (psov, avtomobilov), nerazumljivo pa jih je
strah običajnih stvari. Nekateri so lahko kontinuirano v
tenziji, drugi se ničesar ne bojijo
SPOMIN



Vrtec Tržič - dec. 2013

Boucher (Frith, 1989) je pri raziskovanju spomina
avtističnih otrok ugotovila, da:
imajo zelo dober (kratkoročen) mehanični spomin za
številke: nekateri so si sposobni zapomniti serijo
desetih številk, odrasli pa imamo povprečni obseg
pozornosti sedem številk.
imajo slabši spomin za besede, pisane besede ali slike.
Pri nekaterih se pojavlja t.i. fotografski spomin
imajo zelo slab spomin za dogodke, govor in kretnje,
dobro pa si zapomnijo simbole, znake. S preizkusom
pomnjenja besedil so ugotovili, da si avtistični otroci
vedno bolje zapomnijo zadnje besede v stavku.
Zapomnijo si enako količino nesmiselnih kot
smiselnih podatkov.
ZAOSTENEK V DUŠEVNEM RAZVOJU
Duševna manjrazvitost: večina otrok z avtizmom –
vsaj 75% - je duševno manjrazvitih. Med predšolskimi
otroki naj bi jih bilo duševno manjrazvitih med 25 do
50%.
 75% otrok z avtizmom ima učne težave, zlasti težje
prizadeti. Tudi preostali so običajno ocenjeni kot manj
sposobni, kot dejansko so.
 Rezultati kasnejših testiranj inteligentnosti in
epidemiološke študije kažejo, da ima približno 60%
avtističnih otrok IQ<50
 20% med 50 in 70 (blažje duševno manjrazviti),
 le 20% pa ima IQ>70

Vrtec Tržič - dec. 2013
Vrtec Tržič - dec. 2013
KADAR SE PRI OTROKU KAŽEJO
ZNAKI, KI LAHKO NAKAZUJEJO
MOTNJO AVTISTIČNEGA
SPEKTRA, JE POTREBNA ČIM
PREJŠNJA DIAGNOSTIKA IN
UVEDBA SPECIFIČNE
STROKOVNE POMOČI
1. LETO STAROSTI










Vrtec Tržič - dec. 2013

odsotnost socialnega nasmeha,
deficit ustrezne mimike obraza,
šibka pozornost,
deficitarnost v socialnih interakcijah,
indiferentnost do ljudi,
preferenca k samosti
ne vzpostavlja očesnega kontakta,
odsotnost ustreznih gest,
odsotnost izražanja čustev,
manj gledanja drugih ljudi,
manj kazanja s prstom v drugem letu starosti.
2.-3. LETO STAROSTI
Vrtec Tržič - dec. 2013
DEFICITI NA PODROČJU KOMUNIKACIJE
• zaostanki v govornem razvoju, zlasti v
razumevanju
• neobičajna raba jezika,
• slaba odzivnost na svoje ime,
• deficitarna neverbalna komunikacija (redko kaže
s prstom, se ne smeje v situacijah, ki k temu
vzpodbujajo ipd.)
Vrtec Tržič - dec. 2013
Indikacije za takojšnjo potrebo po diagnostiki SAM:
• Brez čebljanja, kazanja s prstom ali drugih gest
do 12. meseca
• Nobene posamezne besede do 18. meseca
• Brez spontanega dvo-besednega stavka do
24.mesecev
• Kakršen koli upad jezikovnih ali socialnih
sposobnosti ne glede na starost.
Vrtec Tržič - dec. 2013
2. SOCIALNI DEFICITI
• omejenost ali odsotnost imitacije aktivnosti (npr.
ploskanja)
• odsotnost domišljijske igre s punčkami in drugimi
igračami,
• nezainteresiranost za druge otroke,
• minimalno prepoznavanje in odzivnost na čustva
drugih ljudi,
• umaknjenost v svoj svet,
• nesposobnost začenjanja enostavne igre z vrstniki ali
sodelovanja v socialnih igrah,
• preferenca po individualni igri,
• nenavaden odnos do odraslih (preveč prijateljski ali
distanciran).
Vrtec Tržič - dec. 2013
3. DEFICITI NA PODROČJU INTERESOV,
AKTIVNOSTI IN DRUGEGA
VEDENJA
• pretirana občutljivost na zvoke in dotike,
• motorični manirizmi,
• agresivnost do vrstnikov (tepe, poriva…),
• opozicionalnost do odraslih,
• preokupiranost z istostjo ali nesposobnost prilagoditi
se spremembi, zlasti v nestrukturiranih situacijah,
• repetitivna igra z igračami (npr. postavljanje
predmetov v vrsto),
• prižiganje in ugašanje stikal, ne glede na opozorila.
SOOBOLEVNOST
SAM
Tiki
Vedenjske m.
M. branja, pisanja
Anksiozne m.
OKM
Aspergerjev Sy.
Razpoloženjske m.
Enureza
Enkopreza
Tiki
Agresivni odzivi
M. branja, pisanja
Anksiozne m.
OKM
ADHD
Razpoloženjske m.
Samopoškodbeno v.
M. spanja
Vrtec Tržič - dec. 2013
ADHD / ADD
ADHD / SAM
Obe motnji spadata med pervazivne razvojne
motnje, katerih simptomi lahko s časom delno
izzvenijo, se korigirajo, ne moremo pa govoriti o
tem, da motnjo ozdravimo.
 Tako so vsi terapevtski pristopi usmerjeni na
zniževanje simptomov in omogočanje otroku, da
izpelje v določenem obdobju zanj pomembne
razvojne naloge
 Pomen zgodnje diagnostike in celostne obravnave
 Prognoza

Vrtec Tržič - dec. 2013
ZAOSTANEK V DUŠEVNEM RAZVOJU
S tem pojmom opišemo stanje intelektualnega in
splošno socialnega funkcioniranja osebe, katere
inteligenčne in prilagoditvene sposobnosti ne
dosegajo ravni, primerne za njegovo starost in se
ta globalni primanjkljaj izkaže pred 18 letom
starosti
 Duševno manj razvita oseba ima določene ovire v
mentalnem funkcioniranju in spretnostih, kot so
komunikacija, skrb zase in socialne spretnosti
 Osnovne sposobnosti učenja so počasnejše, nižje
kot bi bilo starosti primerno

Vrtec Tržič - dec. 2013
RAZDELITEV DUŠEVNE
MANJRAZVITOSTI
GLOBOKA
HUDA DM.
ZMERNA DM.
BLAGA DUŠEVNA MANJR. / 85 %
Vrtec Tržič - dec. 2013
SPREMLJEVALNE DUŠEVNE
MOTNJE PRI DM
Vrtec Tržič - dec. 2013
Hiperkinetične m.
 SAM
 Govorno jezikovne m.
 M. hranjenja
 Čustvene m.
 Anksiozna stanja – selektivni mutizem
 Depresije
 Psihoze

OSTALE MOTNJE PRI KATERIH
LAHKO PRIHAJA DO TEŽAV V SI
GOVORNO JEZIKOVNE MOTNJE

GLUHOST / NAGLUŠNOST

SELEKTIVNI MUTIZEM, ANKSIOZNE M.

REAKTIVNE MOTNJE SOCIALNEGA STIKA

SENZORNA PREOBČUTLJIVOST
Vrtec Tržič - dec. 2013

ZAKLJUČEK
Pri vseh otrocih, pri katerih se pojavijo težave v
socialni integraciji je potrebno o tem spregovoriti
s starši, povprašamo o otrokovem funkcioniranju
doma in v drugih socialnih situacijah in
svetujemo staršem v zvezi z diagnostiko in
socialnimi pravicami
 Vsi otroci s težavami v socialni integraciji imajo
pravico do pridobitve SOPP, prilagojenega
izvajanja programa in DSP
 Dobro sodelovanje vseh odraslih, ki so vključeni v
otrokov vsak dan prinaša pozitivne rešitve in
zmanjšuje tveganje za nadaljnje težave

Vrtec Tržič - dec. 2013

similar documents