Astronomke v Sloveniji sestavila: A. Gomboc, Fakulteta za matematiko in fiziko, Univerza v Ljubljani e-mail: [email protected] mag.

Report
Astronomke v Sloveniji
sestavila: A. Gomboc, Fakulteta za matematiko in fiziko, Univerza v Ljubljani
e-mail: [email protected]
mag. Pavla Ranzinger – prva slovenska astronomka
Na obisku otoka Hvara ob opazovanju Sončevega
mrka 15. februarja 1961. Od leve proti desni:
Vladimir Ribarič, prof. Fran Dominko, Pavla
Ranzinger in Ivan Jurečič.
- študij matematike na Prirodoslovno-matematični fakulteti
v Ljubljani, diplomirala l. 1956.
- l. 1958 postala asistentka na Katedri za astronomijo vpisala astronomijo in l. 1961 diplomirala z delom Precizna
določitev geografske dolžine Astronomskega observatorija v
Beogradu v letu 1953 z metodo brezžične telegrafije in
opazovanj na pasažnem instrumentu (mentor prof. dr. Z.
Brkić).
- l. 1963 imenovana za višjo strokovno sodelavko na
Astronomsko-geofizikalnem observatoriju na Golovcu v
Ljubljani.
-podiplomski študij astrofizikalne smeri na Prirodnomatematičkom fakultetu v Beogradu, magistrirala l. 1973 z
delom Dinamički procesi u razvoju pega na Suncu (strok.
nasveti dr. V. Bumba, dr. M. Vukićević-Karabin, dr. F.
Dominko).
- vodila vaje iz Splošne astronomije, Astronomski praktikum
I, predavala Uvod v astronomska opazovanja, sodelovala pri
pripravi Seminarja iz eksperimentalne astronomije za
srednješolske profesorje.
dr. Mirjam Galičič
- študij naravoslovne fizike (dodatno astronomski predmeti) na
FMF, diplomirala l. 1991 z nalogo Merjenje frekvence pulzarja
PSR0531+21 (mentor prof. dr. Andrej Čadež).
-l. 1992 postala mlada raziskovalka na FMF in vpisala
podiplomski študij - magistrirala l. 1995 z delom Opazovanje
spreminjanja optičnega izseva pulzarja PSR0531+21 na kratkih
časovnih skalah, doktorirala l. 1999 z delom Observations of
minute time-scale modulation of pulsar PSR0531+21 optical pulses
(mentor prof. dr. Andrej Čadež).
- v letih 1991-92 opravljala vaje iz Fizike in v šol. letu 2004/05
sodelovala pri izvedbi Fizikalnega praktikuma na Pedagoški
fakulteti v Ljubljani, v času podiplomskega študija vodila vaje iz
predmeta Astronomija na FMF.
-leta 1993 se je udeležila poletne šole Mednarodne vesoljske univerze v
Alabami, ZDA.
-od leta 2003 zaposlena na Zavodu RS za varstvo narave, kjer je na
delovnem mestu vodje projekta.
- avtorica poljudne astronomske knjige Nebo, premazano z zvezdami,
- soavtorica knjige Nekaj astronomskih tem,
- prevajalka številnih knjig s področja astronomije,
fizike in naravoslovja (npr. knjig Stephena W.
Hawkinga, Črne luknje in otroška vesolja ter drugi eseji
in Vesolje v orehovi lupini, knjige B. Brysona, Kratka
zgodovina skoraj vsega),
- avtorica številnih poljudnih člankov v revijah Spika,
Življenje in tehnika, Presek in Delova priloga Znanost
ter
-redaktorica prevodov s področja
astronomije (npr. A. Roy,
Oxfordova ilustrirana enciklopedija
astronomije).
- avtorica številnih poljudnih člankov v revijah Proteus, Življenje in tehnika, Presek, Slovenski almanah, idr.;
prevajalka poljudnih astronomskih knjig, leksikonov, zvezdnih kart; prispevala čez 4000 astronomskih izrazov za
terminološki slovar naravoslovne sekcije SAZU.
- opravljala knjižnično delo na observatoriju na Golovcu in časovno službo za potrebe rednih seizmoloških in
astronomskih meritev, od 1959. do upokojitve l. 1993.
Raziskovalno delo:
razvoj peg na Soncu –proučevala je dinamične procese pri razvoju
peg na Soncu, skupin peg in Sončevih izbruhov; gostovala na
observatoriju v Ondřejevu na Češkem, opazovanja na observatoriju na
Hvaru na Hrvaškem.
določitev zemljepisne širine, dolžine in smeri meridiana
Astronomsko-geofiz. observatorija v Ljubljani – meritve v l. 1963–1973
pod vodstvom prof. dr. F. Dominka.
astronomske efemeride – od l. 1958 sodeluje pri pripravi slovenskih
astronomskih efemerid, ki izhajajo danes pod imenom Naše nebo,
njihova urednica od 1963 do 1982.
Popolna faza Sončevega mrka 15.
februarja 1961 (posnel V. Ribarič).
mag. Sonja Jejčič
- študij izobraževalne smeri fizike (dodatno astronomski
predmeti) na Fakulteti za matematiko in fiziko (FMF)
Univerze v Ljubljani - diplomirala l. 1992 z nalogo Potek sija
pomračitvene spremenljivke pri prof. dr. Andreju Čadežu.
- l. 1996 vpisala podiplomski specialistični študij na FMF,
nadaljevala z magistrskim študijem in magistrirala l. 2002 z
delom Spektroskopija in Dopplersko zaznavanje gibanja Sonca
(mentor prof. dr. Andrej Čadež).
-l. 2003 se je udeležila poletne šole Solar Magnetic
Phenomena v Avstriji.
- v šolskem let 2002-03 aktivno sodelovala pri izvajanju
projekta ODPRTA ŠOLA za vodenje programa
ASTRONOMIJA.
.
Na kraljevem observatoriju v Bruslju
Absorpcijski spekter Sonca v
okolici natrijevih črt.
Raziskovalno delo:
rotacija Sonca - proučuje dnevno spreminjanje hitrostnega polja Sonca z
merjenjem Dopplerjevega premika absorpcijskih črt v Sončevem spektru
glede na kalibracijske črte vode. Na osnovi rotacijskega modela izračunava
kotno hitrost rotacije Sonca, ki pojema z geografsko širino ter rdeči
gravitacijski premik, ki je posledica dejstva, da teče čas v močnem
gravitacijskem potencialu počasneje kot daleč od velikih mas. Vse
spektroskopske meritve opravlja na Astronomsko- geofizikalnem
observatoriju na Golovcu v Ljubljani. Lastnosti hitrostnega polja določa tudi s
premikanjem svetlih koronalnih točk na slikah s satelita SOHO-EIT.
- študij naravoslovne fizike na FMF v Ljubljani (dva letnika)
- nadaljevanje študija na Univerzi v Bonnu, diplomirala leta
2001 z diplomsko nalogo ``Substructure in the Gravitationally
Lensed System B1422+231'' (mentor prof. Peter Schneider)
- l. 2001 postala mlada raziskovalka in vpisala podiplomski
studij na Univerzi v Bonnu, doktorirala l. 2004 z delom
``Exploring Dark Matter Properties from the Smallest to the
Largest Scales'' (mentor prof. Peter Schneider)
- od l. 2004 zaposlena kot raziskovalka in asistentka na
Univerzi v Stanfordu, Kavli Institute for Particle
Astrophysics and Cosmology.
- avtorica člankov v reviji Spika in v mednarodno
priznanih strokovnih revijah
- organizirala seminarje v Bonnu na temo gravitacijsko
lečenje in v Stanfordu na temo jate galaksij
Meglica Rakovica, v kateri se nahaja
pulzar PSR0531+21
dr. Andreja Gomboc
- l. 2004 bila nacionalna koordinatorka pri mednarodnem projektu Prehod Venere 2004.
- v šolskem letu 2004/2005 sodelovala z Zavodom republike Slovenije za šolstvo pri pripravi in izvedbi
izobraževanja iz astronomije za učitelje OŠ.
- v obdobju 2004/2006 sodelovanje v medregijskem projektu med Italijo in Slovenijo INTERREG III A na
področju Astronomije in optike.
- zaposlena na Tehniškem šolskem centru v Novi Gorici kot profesorica fizike in predavateljica računalniško
vodenih procesov na višji strokovni šoli za informatiko.
- soavtorica knjige Nekaj astronomskih tem, soprevajalka knjige R. J. Blin-Stoyla: EUREKA! Fizika delcev, snovi in
vesolja, avtorica poljudnih člankov v reviji Spika in Delovi prilogi Znanost.
dr. Maruša Bradač
Raziskovalno delo:
v času podiplomskega študija je na teleskopih observatorija v
Asiagu v Italiji ter na observatoriju INAOEP v Cananei v Mehiki
stroboskopsko opazovala pulzar v meglici Rakovici. Namen
opazovanj pulzarja z visoko časovno ločljivostjo je bilo
preučevanje obstoja kratkoperiodične modulacije pulziranja, ki bi
lahko bila povezana s prosto precesijo mladega pulzarja.
Observatorij INAOEP v
Mehiki.
Sonce v ultravijolični svetlobi
pri 304 Å (vir SOHO).
Na observatoriju Roque de los
Muchachos na kanarskem otoku
La Palma.
- študij naravoslovne fizike (dodatno astronomski predmeti) na FMF diplomirala l. 1995 z nalogo Kako je videti padec zvezde v črno luknjo
(mentor prof. dr. Andrej Čadež).
- l. 1995 postala asistentka-stažistka na FMF in vpisala podiplomski študij
– doktorirala l. 2001 z delom Rapid Luminosity Changes Due to Interaction
with a Black Hole (mentor prof. dr. Andrej Čadež).
- l. 2002–2004 kot štipendistka Marie Curie na podoktorskem
izpopolnjevanju na Astrophysics Research Institute, LJMU v Veliki
Britaniji. Tam je sodelovala pri projektu 2-metrskega robotskega
teleskopa Liverpool na obervatoriju na La Palmi.
- zaposlena na FMF kot asistentka za fiziko, kjer vodi (ali je vodila) vaje iz
Astrofizike, Astronomije, Fizike (za različne fakultete), Fizikalni praktikum
I.
- aktivna pri popularizaciji astronomije: poljudna predavanja in članki v
revijah Spika, Astronomi v Kmici, Delova priloga Znanost; seminarji za
učitelje astronomije.
Raztrganje zvezde Sončevega
tipa ob srečanju z milijonkrat
masivnejšo črno luknjo.
Raziskovalno delo:
numerične simulacije padanja snovi v črno luknjo – na podlagi splošne teorije relativnosti je izdelala
numerično simulacijo in pokazala, da lahko plimska sila črne luknje zvezdo, ki zaide v njeno bližino, raztrga in
požre v nekaj urah.
opazovanja optičnih "afterglow"-ov izbruhov sevanja gama - izbruhi sevanja gama so kratke a silovite
eksplozije v vesolju (v manj kot nekaj minutah se sprosti toliko energije, kot če bi po enačbi E=mc2 v energijo
pretvorili 20 Zemelj). V vidni svetlobi jim sledijo nekaj ur do dni trajajoči "afterglow"-i. Z robotskimi teleskopi
jih lahko ujamejo že v 1 minuti po izbruhu sevanja gama, kar pomaga razvozlati njihov nastanek. Po vsej
verjetnosti se ob teh izbruhih rodijo nove črne luknje v vesolju.
vesoljska misija Gaia - po načrtih Evropske vesoljske agencije bo v vesolje
poletela okrog l. 2012 in z veliko natančnostjo premerila položaje, hitrosti in
fizikalne lastnosti milijarde zvezd v naši Galaksiji. Iz dobljenih podatkov bo možno
sestaviti zgodovino naše Galaksije. Ljubljanska astronomska skupina sodeluje
predvsem v delovnih skupinah za spektrometer za določanje radialnih hitrosti ter za
Gaia
klasifikacijo astronomskih objektov.
Raziskovalno delo: Gravitacijsko lečenje
Splošna teorija relativnosti nam pove, da masivni objekti ukrivijo
prostor okoli sebe.Zaradi tega se svetloba, ki potuje od oddaljenega
objekta mimo npr. galaksije ali jate galaksij, ukloni. Takšnemu
uklonu pravimo gravitacijsko lečenje. Slika oddaljenega objekta se
deformira in na podlagi te deformacije lahko izmerimo mase galaksij.
V raziskavah sem uporabila podatke iz Hubblovega vesoljskega
teleskopa. Na podlagi merjenja tega pojava sem izmerila mase
galaksij (B1422+231) in jat galaksij (1E0657-56, RXJ1347-1145,
A1689) in potrdila, da niso sestavljene le iz zvezd in plina, temveč
vsebujejo tudi ~80% t.i. temne snovi, obstoj katere je še vedno ena
nerazrešenih skrivnosti sodobne fizike.
Jata galaksij A1689 posneta s Hubblovim vesoljskim
teleskopom. Tanki loki predstavljajo slike oddaljenih
galaksij, katere so močno deformirane zaradi t.i. efekta
gravitacijskega lečenja.
Diplomantke astronomske smeri ali fizikalne smeri z astronomsko temo diplome na Fakulteti za matematiko in fiziko, Univerza v Ljubljani:
Maja Brajnik, Optika v gravitacijskem polju Schwarzschildove črne luknje, 1999 (mentor prof. dr. A. Čadež)
Alenka Vesel, Nizkotlačna megatronska razelektritev, 1999 (mentor prof. dr. A. Čadež, komentor dr. M. Mozetič)
Petra Tomše, Prekrivalne dvojnice in druge spremenljive zvezde odkrite v PIKA bazi, 2002 (mentor prof. dr. T. Zwitter)
Irena Dolenc, Določanje aktivnosti 90Sr z detekcijo fotonov Čerenkova izsevanih v aerogelu, 2003 (mentor prof. dr. S. Korpar)
Katarina Roškar, Spektroskopija natrija in kalija medzvezdnega prostora, 2003 (mentor prof. dr. T. Zwitter)
Liza Mijović, Gibanje 44000 zvezd RAVE-ovega kataloga po Galaksiji, 2005 (mentor prof. dr. T. Zwitter)

similar documents