Polonca_Truden-Dobrin Zdrav življenjski slog 2010-2013

Report
Vseživljenjski pristop v obvladovanju
kroničnih nenalezljivih bolezni:
primer sladkorne bolezni
Polonca Truden-Dobrin
Sonja Paulin
Ljubljana, 6.december 2013
Rezultati v Sloveniji –
zgodba o uspehu!
Delež nedojenih novorojenčkov ob odpustu iz
porodnišnice, Slovenija 1993-2011
Vir: Perinatalni informacijski sistem RS 1993-2011
Dojenje ob odpustu iz porodnišnice po izobrazbi
matere (upoštevano izključno in delno dojenje),
Slovenija 2002-2011
Vir: Perinatalni informacijski sistem RS
100%
95%
90%
Visoka in Višja
85%
Srednja in Poklicna
Brez strokovne izobrazbe
80%
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
Dojenje ob odpustu iz porodnišnice glede na
prisotnost očeta pri porodu (upoštevano izključno in
delno dojenje), Slovenija 2002-2011
Vir: Perinatalni informacijski sistem RS
100%
95%
90%
85%
Ne
Da
80%
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
Delež dojenih po starosti
Vir : Raziskava Hrast 2009, IVZ
Zdravje in življenjski slog v šolskem
obdobju – izbrani kazalniki
Delež otrok glede na tedensko število ur telesne dejavnosti in
glede na socialno-ekonomski položaj družine, Slovenija, 2006.
(HBSC, 2006.)
Neenakosti v zdravju v Sloveniji. IVZ, 2011
Čezmerna teža in debelost med 15-letniki,
samoporočani podatki, 2001-02, 2005-06
and 2009-10
Vir: Currie et al. (2004); Currie et al. (2008); Currie et al. (2012)
Prekomerna prehranjenost in debelost otrok in
mladostnikov
•
•
•
•
•
•
•
neuravnotežen in previsok prehranski vnos, to je predvsem energijsko
gosta mastna, sladka in slana hrana, ter sedeč življenjski slog in
nezadostna telesna dejavnost sta dejavnika tveganja za nastanek
metabolnega sindroma in debelosti
nakazuje se, da je prehranski status povezan tudi z vzorci spanja
stres lahko vodi v tolažilne načine prehranjevanja
ljudje pogosteje zbolijo za kroničnimi nenalezljivimi boleznimi, kot so npr.
srčno-žilne bolezni, metabolni sindrom in sladkorna bolezen tipa 2 ter rak
debelega črevesa.
že pri otrocih in mladostnikih se razvijejo bolezni gibal, tudi sladkorna
bolezen tipa 2
prehranski in gibalni dejavniki tveganja so v Sloveniji pogostejši v skupini
ljudi nižjega socialno-ekonomskega položaja
Raziskave kažejo, da se debelost, ki nastane že v otroštvu, običajno
nadaljuje v odraslo dobo.
Prekomerna prehranjenost in debelost otrok in
mladostnikov ter prehranjevanje
•
•
•
•
•
•
Podatki raziskav za Slovenijo kažejo, da se otroci in mladostniki ne
prehranjujejo zdravo.
Malo podatkov o prehranjevanju predšolskih otrok.
Dojenje je naraven in optimalen način hranjenja dojenčka, ki mu zagotavlja
vsa hranila, potrebna za rast in razvoj, ob predpogoju, da je mati primerno
hranjena.
Dojenčki in mali otroci, ki niso bili dojeni, imajo povečano tveganje za okužbe,
za razvoj prekomerne telesne teže in debelosti, motenj presnove, zgodnjega
pojava alergij in astme.
V letu 2010 je ob odpustu iz porodnišnic polno ali delno dojilo 97,2 % mater,
po odpustu iz porodnišnic pa dojenje relativno hitro upade.
Do tretjega meseca dojenčkove starosti se hrani izključno z mlečnimi
nadomestki že skoraj tretjina vseh dojenčkov. Delež nedojenih otrok je višji pri
mamicah, ki imajo nižji socialno ekonomski status in nižjo stopnjo izobrazbe.
Zdravje in življenjski slog v odrasli
dobi – izbrani kazalniki
Delež odraslih z indeksom telesne mase =>30, 2011
ITM > 30 (v %)
Velika Britanija
Grčija
Hrvaška
Malta
Litva
Poljska
Madžarska
Francija
Slovenija
Finska
Španija
Latvija
Češka Republika
Estonija
Slovaška
Portugalska
Nemčija
Bolgarija
Ciper
Švedska
Danska
Avstrija
Belgija
Norveška
Nizozemska
Italija
Romunija
Švica
22,7
22,5
22,3
20,7
19,7
18,0
17,7
16,9
16,2
15,7
15,6
15,6
15,1
14,4
14,3
14,2
12,9
12,4
12,3
12,0
11,4
11,0
10,8
10,0
10,0
9,8
8,6
8,2
Delež prekomerno hranjenih in debelih glede na socialnoekonomski položaj, Slovenija, primerjava 1997 in 2008.
( Koch, 1997; Gabrijelčič in sod., 2009.)
Neenakosti v zdravju v Sloveniji. IVZ, 2011
Anketne raziskave zdravja in življenjskega sloga
CINDI Z zdravjem povezan vedenjski slog 2001–2004–2008-2012:
• vpogled v ključne značilnosti življenjskega sloga v povezavi s SB
• vpliv socialno-ekonomskega položaja
• trendi življenjskega sloga.
S podatki CINDI raziskav lahko spremljamo kazalnike, s katerimi lahko
odločevalci spremljajo in vrednotijo učinkovitost izbrane strategije na
populacijski ravni.
Debelost po spolu, starostni skupini in izobrazbi
Vir:raziskava Z zdravjem povezan vedenjski slog, Slovenija, 2012
Odstotek ljudi z ITM≥30
35%
30%
odstotek
25%
20%
osnovna sola
15%
poklicna sola
10%
srednja sola
5%
visja ali vec
0%
25-39
40-54
55-64
moški
65-74
25-39
40-54
55-64
ženske
65-74
Populacijska strategija presejanja za sladkorno bolezen:
vprašalnik FINDRISK
Tveganje, da se razvije sladkorna bolezen tip 2 v naslednjih
10 letih:
Seštevek točk
Tveganje za SB
pod 7
Nizko: zbolel bo 1 od 100
7–11
Rahlo povišano: zbolel bo 1 od 25
12–14
Zmerno: zbolel bo 1 od 6
15–20
Visoko: zbolel bo 1 od 3
nad 20
Zelo visoko: zbolel bo 1 od 2
TVEGANJE, DA SE RAZVIJE SLADKORNA BOLEZEN TIP 2 V NASLEDNJIH
10 LETIH OCENJENO Z VPRAŠALNIKOM FINDRISC
VIR: raziskava Z zdravjem povezan vedenjski slog, Slovenija, 2012
100%
90%
80%
2%
5%
6%
7%
29%
17%
50%
10%
2%
4%
24%
24%
3%
9%
65%
4%
33%
30%
70%
19%
37%
58%
0%
25-34 35-44 45-54 55-64 65-74
moški
16%
12%
visoko
zmerno
rahlo povišano
31%
29%
17%
zelo visoko
19%
20%
35%
12%
24%
43%
36%
58%
1%
11%
16%
38%
40%
20%
9%
30%
20%
60%
30%
5%
23%
28%
70%
2%
12%
nizko
5%
25-34 35-44 45-54 55-64 65-74
ženske
Seštevek točk
pod 7
7–11
12–14
15–20
nad 20
Tveganje za SB
Nizko: zbolel bo 1 od 100
Rahlo povišano: zbolel bo 1 od 25
Zmerno: zbolel bo 1 od 6
Visoko: zbolel bo 1 od 3
Zelo visoko: zbolel bo 1 od 2
TVEGANJE, DA SE RAZVIJE SLADKORNA BOLEZEN TIP 2 V NASLEDNJIH 10 LETIH
OCENJENO Z VPRAŠALNIKOM FINDRISC, VIR: raziskava Z zdravjem povezan vedenjski slog,
Slovenija, 2012
36%
37%
35%
35%
24%
30%
27%
višja ali več
80%
2%
13%
17%
60%
40%
20%
39%
29%
1%
8%
18%
38%
34%
0%
9%
13%
39%
39%
1%
7%
12%
6%
33%
43%
višja ali več
srednja šola
0%
poklicna šola
4%
23%
24%
31%
26%
23%
18%
22%
30%
14%
9%
zelo visoko
visoko
zmerno
36%
46%
rahlo povišano
nizko
14%
12%
moški, 65-74
2%
16%
17%
39%
18%
40%
39%
37%
13%
17%
24%
ženske, 55-64
4%
19%
20%
14%
18%
19%
11%
ženske, 40-54
4%
21%
39%
8%
33%
moški, 55-64
osnovna šola
100%
osnovna šola
Ženske
17%
višja ali več
srednja šola
poklicna šola
osnovna šola
moški, 40-54
14%
22%
višja ali več
15%
0%
39%
srednja šola
45%
33%
8%
27%
40%
srednja šola
36%
17%
18%
poklicna šola
36%
21%
poklicna šola
36%
osnovna šola
20%
22%
4%
13%
18%
40%
29%
5%
višja ali več
17%
6%
16%
25%
2%
11%
31%
21%
26%
8%
4%
20%
zelo visoko
32%
21%
20%
33%
41%
rahlo povišano
nizko
3%
8%
11%
ženske, 65-74
visoko
zmerno
višja ali več
15%
5%
srednja šola
11%
1%
7%
10%
srednja šola
1%
11%
poklicna šola
60%
2%
12%
poklicna šola
80%
2%
14%
osnovna šola
100%
osnovna šola
Moški
Sladkorna bolezen v Sloveniji
Število oseb, ki prejemajo zdravila za zniževanje glukoze v krvi
po starosti, Slovenija 2006 - 2012
110000
število prejemnikov zdravil za zdravljenje SB
100000
90000
80000
75575
79683
83822
88053
70000
60000
40325
42710
45363
47989
92466
50277
96730
52230
99286
54267
65 in več
60-64
55-59
50000
50-54
40000
14945
9677
10152
11311
12631
30000
10662
14199
20000
9311
9996
10840
11531
12026
12369
12352
10000
7148
7290
7242
7404
7423
7438
7282
2006
2007
2008
2009
2010
2011
2012
do 50 let
0
Vir podatkov: Zbirka porabe zdravil na recept. IVZ
SPREMLJANJE OBVLADOVANJA SLADKORNE BOLEZNI
2012
Vsi bolniki s
sladkorno
boleznijo
Bolniki z neodkrito SB
Bolniki z
znano
sladkorno
boleznijo
117.000
(15 %
zdrav
življ. slog
brez zdravil)
Bolniki, ki niso zdravljeni z zdravili
Bolniki, ki
prejemajo zdravila
za zniževanje
glukoze v krvi
Bolniki, ki
99.300
dosegajo ciljne
vrednosti
Bolniki, ki dosegajo
željene izide
Starostno specifična prevalenca prejemnikov zdravil za zniževanje
glukoze v krvi po starosti in spolu, Slovenija 2009 - 2012
200
180
160
140
120
100
leto 2009
80
leto 2010
60
leto 2011
40
leto 2012
20
0
0-4
5-9
10-14
15-19
20-24
25-29
30-34
35-39
40-44
45-49
50-54
55-59
60-64
65-69
70-74
75-79
80-84
85-89
90+
0-4
5-9
10-14
15-19
20-24
25-29
30-34
35-39
40-44
45-49
50-54
55-59
60-64
65-69
70-74
75-79
80-84
85-89
90+
starostno specifična stopnja na 1000 prebivalcev
Starostno specifična stopnja števila prejemnikov zdravil za zdravljenje SB
moški
ženske
starostna skupina
Prevalenca med prebivalstvom v starosti 25-74 let: 5,2%
V starosti 60 let prejema ta zdravila 10,4% prebivalcev, med starejšimi od 65 let 15%.
Starostno specifična prevalenca prejemnikov zdravil za
zniževanje glukoze v krvi po spolu, Slovenija 2009 in 2012
200
180
160
140
120
100
80
60
40
20
0
moški, 2009
moški, 2012
ženske, 2009
ženske, 2012
0-4
5-9
10-14
15-19
20-24
25-29
30-34
35-39
40-44
45-49
50-54
55-59
60-64
65-69
70-74
75-79
80-84
85-89
90+
starostno specifična stopnja
na 1000 prebivalcev
Starostno specifična stopnja, po spolu
starostna skupina
Prostorska porazdelitev prevalence prejemnikov zdravil za
zniževanje glukoze v krvi, Slovenija 2011
V letu 2012 je med 99.300 prejemniki zdravil za zniževanje glukoze v krvi
okrog 67.400 oseb (68%) prejemalo zdravila v obliki tablet,
14.200 (14%) insulin in tablete,
17.663 (18%) samo insulin.
Razdelitev števila oseb po tipu terapije
100%
90%
14,3%
14,2%
14,3%
14,3%
66,8%
67,2%
67,6%
67,9%
80%
70%
60%
50%
40%
samo peroralni
samo insulin
30%
20%
10%
insulin+peroralni
18,9%
18,5%
18,2%
17,8%
2009
2010
2011
2012
0%
Čezmerna telesna masa in debelost,
Vir: raziskava Z zdravjem povezan vedenjski slog, Slovenija 2012
Čezmerno telesno maso (ITM 25 – 29,9) ima 45% oseb s SB,
podobno kot splošna populacija (41%).
Debelost, ki je glavni napovedni dejavnik za moteno toleranco za
glukozo in diabetes tipa 2, je ugotovljena pri :
• 16 % oseb brez diabetesa
• 41 % sladkornih bolnikih.
Raziskava kaže trend naraščanja debelosti med sladkornimi bolniki iz
mestnega bivalnega okolja.
Dejavniki tveganja za aterosklerotične srčno-žilne zaplete pri
sladkornih bolnikih
Vir: raziskava Z zdravjem povezan vedenjski slog, Slovenija, 2008
kajenje
sedaj
17 %
zvišan krvni
tlak >140/90
62 %
1 dejavnik tveganja … 23 % oseb s SB
po 2 dejavnika … 36 % oseb s SB
po 3 dejavnike ... 25 % oseb s SB
nima teh dejavnikov …13% oseb s SB
ITM 25-29,9
45 %
ITM=>30
debelost
41 %
zvišan cel.
holesterol>5,0
60 %
Večina tistih, ki imajo povečano tveganje za sladkorno
bolezen, ga lahko zmanjša z zdravim življenjskim slogom.
Grafika povzeta po WHO Euro:
Tiskovna konferenca ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni, 13.11.2012
Izbrana izhodišča za razvoj preventivnega
zdravstvenega varstva na primarni ravni
V procesu, ki vodi do enakih možnosti za zdravje,
naj bodo uporabljena štiri vodilna načela:
• vseživljenjski pristop, od prenatalnega obdobja do
mladostništva in odrasle dobe
• enakost: upoštevati posebej potrebe prikrajšanih
(načelo proporcionalnega univerzalizma)
• medsektorsko delovanje
• sodelovanje ciljnih skupin - javnost in mladi naj bodo
vključeni v nastajanje, izvajanje in spremljanje politik in
zdravstvenega varstva.

similar documents