TUJERODNE RASTLINE V SLOVENIJI - VANJA MEŽA 2.D

Report
TUJERODNE RASTLINE V
SLOVENIJI
PRIPRAVILA: Vanja Meža, 2.D
MENTORICA: Tatjana Đurasović
TUJERODNA VRSTA
podvrsta ali takson nižje kategorije, ki je
vnesena zunaj območja pretekle ali sedanje
naravne razširjenosti.
vključuje katerikoli del organizma, ki lahko
preživi in je sposoben razmnoževanja.
VELIKI PAJESEN
• Območje naravne razširjenosti
Kitajska in
Moluški otoki.
• Poti vnosa in širjenje
V Evropo naj bi ga prvič
prinesli leta 1751, ob koncu 18. stoletja pa je bil
zanesen tudi v Ameriko. Sadili in razširjali so ga
kot okrasno drevo, posebej primerno za gojenje v
mestnem okolju. Ponekod so z njim pogozdovali
suha kraška rastišča, marsikje v Severni Ameriki in
zahodni Evropi pa so ga sadili zaradi gojenja
sviloprejk. Pajesen se je začel širiti v naravo
praktično povsod, kjer so ga naseljevali, posebej
hitro pa v toplejših,sredozemskih predelih.
POJAVLJANJE V SLOVENIJI
• Prvi podatki o gojenju vrste v okrasne namene
v Sloveniji so iz 19. stoletja, približno iz tega
časa pa so tudi prvi podatki o njegovem
subspontanem uspevanju na Krasu.
• Na Krasu so ga že ob koncu 19. st. uporabljali
za pogozdovanje kamnitih goličav. Pri nas je bil
še pred nekaj desetletji razširjen predvsem na
Primorskem, v zadnjih letih pa se pogosto
pojavlja tudi v notranjosti Slovenije, posebej v
mestnem okolju.
AMERIKANSKI JAVOR
• Območje naravne razširjenosti
Severna
Amerika.
• Poti vnosa in širjenje
Amerikanski javor so v
Evropo prinesli leta 1688 in ga nasadili v vrt v
Angliji. Vrtnarji vrsto cenijo zaradi izredno hitre
začetne rasti, saj lahko drevo zraste tudi do 1,5 metra
na leto. V naslednjih letih so ga začeli saditi tudi
drugod po Evropi. Sadili so ga predvsem na vrtovih, v
parkih, ob cestah ter za potrebe varovanja pred
vetrom.
• Amerikanski javor pomagajo širiti tudi
čebelarji, saj je njegov pelod eden prvih
spomladanskih čebeljih paš. Z vrtov in
nasadov se vrsta širi s pomočjo krilatih
plodičev, ki jih na daljše razdalje nosi veter.
• Pojavljanje v Sloveniji
Amerikanski javor je
razširjen tudi v Sloveniji. Podatki o uspevanju
so iz vseh koncev Slovenije, razen z dinarske in
preddinarske fitogeografske regije.
ŽLEZAVA NEDOTIKA
• Območje naravne razširjenosti
Indija in
zahodna Himalaja.
• Poti vnosa in širjenje
Rastlino so v Evropo
zanesli v prvi polovici 19. stoletja, ko so leta
1839 njena semena poslali v botanični vrt Kew
pri Londonu. Začeli so jo gojiti kot okrasno
oziroma medonosno rastlino, ki pa se je kmalu
ušla iz vrtov in se naselila tudi v naravi ter je
bila leta 1855 že naturalizirana ponekod v
Angliji.
• V začetku 20. stoletja se je pojavljala
podivjano po Nemčiji, Avstriji in Švici, redkeje
je bila tudi udomačena. V nekaj desetletjih se
je v teh in sosednjih deželah precej bolj
razširila, tako da je danes naturalizirana v
večjem delu Evrope.
POJAVLJANJE V SLOVENIJI
• Najstarejši zanesljivi podatek o pojavljanju te
vrste pri nas v naravi je iz 30ih let 20. stoletja.
Slovenski botanik Rajko Justin jo je 10.9.1935
nabral v okolici Šentvida pri Ljubljani, o čemer
priča herbarijski primerek iz Herbarija Oddelka
za biologijo Univerze v Ljubljani. Leta 1939 jo
je v Stožicah pri Ljubljani, kjer je bila vrsta
očitno že podivjana, nabral tudi Marko
Zalokar.
• Danes je pogosta zlasti v severnem delu Slovenije,
z izjemo alpskega območja, nekako do nadmorske
višine 1000 metrov. Precej manj je podatkov o
pojavljanju žlezave nedotike v južni polovici
Slovenije; razen ob Kolpi jo srečamo le na
posameznih nahajališčih južno od Ljubljane. Kot
kaže, se vrsta širi ob večjih rekah in njihovih
pritokih, ponekod verjetno tudi s človekom. V
južnem, oziroma jugozahodnem delu Slovenije
večjih rek ni, kjer se je žlezava nedotika prvič
pojavila že pred desetletji. Morda je njena
odsotnost v tem delu Slovenije tudi posledica
neustreznih ekoloških razmer.
MNOGOLISTNI VOLČJI BOB
• Območje naravne razširjenosti
Zahodni deli
Severne Amerike.
• Poti vnosa in širjenje
V Evropi so ga začeli
gojiti v 19. stoletju, sprva kot okrasno rastlino,
nato pa za utrjevanje cestnih in drugih brežin ter
za bogatitev tal z dušikom. V predelih s klimatsko
podobnimi razmerami kot v domovini se je začel
širiti in je postal nadležna invazivna rastlina zlasti
v severni Evropi in v Alpah. Razširja se predvsem s
semeni, tudi nenamerno preko raznih človekovih
dejavnosti. ( Transport prsti )
POJAVLJANJE V SLOVENIJI
• Mnogolistni volčji bob je v Sloveniji najbolj
invaziven v alpskem fitogeografskem območju,
predvsem na Pohorju, Kozjaku (Košenjaku) in v
Karavankah. Precej podatkov o uspevanju je iz
okolice Ljubljane, sicer pa se pojavlja v
predalpskem območju raztreseno. Tu in tam
ga najdemo tudi v subpanonskem in
submediteranskem območju, a tu zaenkrat
vrsta še ni močno razširjena. Pojavlja se ne le
ob cestah, ampak tudi na traviščih.
KANADSKA ZLATA ROZGA
• Območje naravne razširjenosti
Severna
Amerika
• Poti vnosa in širjenje
Prvi podatki v Evropi
so iz Velike Britanije iz leta začetka 19. stoletja,
kamor so jo kot okrasno rastlino prinesli že v
17. stoletju. Večinoma so jo sadili v botanične
vrtove. Hitrost širjenja pa je ocenjena na 741
km2/leto.
POJAVLJANJE V SLOVENIJI
• V Sloveniji je kanadska zlata rozga prvič
omenjena leta 1937. Danes je vrsta razširjenja
po nižinah po vsej Sloveniji, vendar je redkejša
od orjaške zlate rozge.
ORJAŠKA ZLATA ROZGA
• Območje naravne razširjenosti
Severna
Amerika.
• Poti vnosa in širjenje
Orjaško zlato rozgo
so v 18. stoletju prinesli v Evropo kot okrasno
rastlino. Približno 100 let kasneje se je začela
širiti z vrtov v naravo. Hitrost širjenja je
ocenjena na 910 km2/leto.
POJAVLJANJE V SLOVENIJI
• Prvi podatek o pojavljanju vrste v Sloveniji je iz
leta 1852. Gre za primerke iz herbarijske zbirke
botanika Plemla, ki je orjaško zlato rozgo
nabral v Dobrovem pri Beli Cerkvi. S preloma
19. v 20. stoletje so znani še podatki iz
Ljutomera, Maribora, Gorice, Senožeč,
Kostanjevice.
DELJENOLISTNA RUDBEKIJA
• Območje naravne razširjenosti
Severna
Amerika.
• Poti vnosa in širjenje
Rastlino so v Evropo
prinesli na začetku 17. stoletja, v naravi pa so
jo prvič zabeležili leta 1859. Leta 1868 je o
njenem pojavljanju v jarkih ob Ižanski cesti in
na vznožju Rožnika v ljubljanskem nemškem
dnevniku pisal K. Deschmann.
POJAVLJANJE V SLOVENIJI
• Kmalu so sledili nadaljnji podatki o uspevanju
deljenolistne rudbekije ki je bila na začetku 20.
stoletja v naravi polek Ljubljane in njene
okolice zabeležena tudi na Dolenjskem in
Štajerskem. Zanimiv je podatek, da so rastlino
že konec 19. stoletja skušali iztrebiti iz narave,
vendar neuspešno. V naslednjih desetletjih se
je rastlina počasi širila tudi v drugih delih
Slovenije.
TOPINAMBUR
• Območje naravne razširjenosti
Severna
Amerika.
• Poti vnosa in širjenje
Rastlino so prinesli
leta 1616 v Anglijo iz Amerike od tod pa se je
potem širila po Evropi. Gojili so jo po vrtovih
kot okrasno rastlino, pa tudi za prehrano ljudi
in kot krmo za živino. V naravi je bil prvič
opažen l. 1885.
POJAVLJANJE V SLOVENIJI
• Prvi podatki o gojenju vrste v okrasne namene v
botaničnem in drugih vrtovih v Sloveniji so iz leta
1844. O subspontanem uspevanju v okolici
Ljubljane pričajo herbarijski primerki R. Justina iz
l. 1934. Topinambur velja v Sloveniji za redko
gojeno rastlino, pogosto pa je podivjana in
naturalizirana na vlažnih tleh in ob rekah. Vrsta je
danes najbolj invazivna v jugozahodni Sloveniji,
masovno pa se pojavlja ob večjih rekah, zlasti ob
Savi in Savinji, tudi ob Dravi in Dravinji. Zelo
pogosto pa ga vidimo ob avtocestah in nasploh
po ruderalnih rastiščih.
JAPONSKI DRESNIK
• Območje naravne razširjenosti
Vzhodna
Azija.
• Poti vnosa in širjenje
V Evropo so japonski
dresnik zanesli leta 1823. Rastlino so začeli
kultivirati v vrtovih in parkih kot okrasno
rastlino in sicer iz potomcev rastline, ki so jo v
20. letih 19. stoletja iz Japonske uvozili
Nizozemci. V naravi je bila ta vrsta v Evropi
prvič zabeležena leta 1892.
POJAVLJANJE V SLOVENIJI
• Za ozemlje Slovenije japonski dresnik prvi
omenja Hayek (1908) in sicer ob Savinji pri
Celju, leta 1937 pa je bil nabran v Ljubljani.
Danes je japonski dresnik z izjemo
submediteranskega fitogeografskega območja
pogost po vsej Sloveniji, kjer ga srečamo zlasti
ob rekah in potokih. Tudi v alpskem
fitogeografskem območju je vrsta manj
pogosta, saj le redko doseže 1000 m
nadmorske višine.
JAPONSKA MEDVEJKA
• Območje naravne razširjenosti
vzhodna
Azija.
• Poti vnosa in širjenje
Ponekod je japonska
medvejka prav zaradi pogostega gojenja
podivjala. V Evropi poročajo o njenem
subspontanem ali naturaliziranem pojavljanju
iz številnih držav. Do njene naturalizacije je
očitno lahko prišlo na več krajih iz številnih
gojenih populacij, ki v glavnem uspešno
semenijo. K širjenju pripomore tudi
razpošiljanje semen iz semenarn po pošti.
POJAVLJANJE V SLOVENIJI
• Naturalizirana in invazivna je v spodnji
Vipavski dolini, drugod po Sloveniji pa se tu in
tam pojavlja, vendar ne vedno na naravnih
rastiščih, vsekakor pa moramo biti nanjo
pozorni.
ENOLETNA SUHOLETNICA
• Območje naravne razširjenosti
Severna
Amerika.
• Poti vnosa in širjenje
V Evropo naj bi vrsto
prvič prinesli konec 17. stoletja kot okrasno
rastlino, po Evropi se je razširila v drugi
polovici 18. stoletja, v začetku 19. stoletja pa
so jo omenjale že vse srednjeevropske Flore.
POJAVLJANJE V SLOVENIJI
• Prvi podatki o pojavljanju vrste v Sloveniji
so iz leta 1841
herbarijske primerke
enoletne suholetnice, shranjene v herbariju
je nabral V. Plemel v ljubljanskem
botaničnem vrtu. Danes je vrsta razširjena
in pogostna po vsej Sloveniji.
ORJAŠKI DEŽEN
• Območje naravne razširjenosti
Kavkaz in
osrednja ter jugozahodna Azija.
• Poti vnosa in širjenje
Rastlina je bila
vnešena v Francijo kot medonosna rastlina in v
Veliko Britanijo kot okrasna rastlina že v 19.
stoletju. Poleg Francije in Velike Britanije je
danes invazivna tudi v Nemčiji, Belgiji, Švici in
še nekaterih drugih evropskih državah pa tudi
v Severn Ameriki.
POJAVLJANJE V SLOVENIJI
• Vrsta se pojavlja v Ljubljani in okolici,
predvsem v južnem delu Ljubljane: Barje,
Prule, Rudnik. Na tem območju je vrsta
invazivna, a v zgodnji fazi širjenja. Podobno naj
bi se v zadnjih letih širila tudi v okolici
mariborskega botaničnega vrta. Obstajajo tudi
več kot sto let stari podatki iz okolice Lipice,
kjer pa vrsta kasneje ni bila potrjena.
DAVIDOVA BUDLEJA ali METULJNIK
• Območje naravne razširjenosti
Osrednja in
jugozahodna Kitajska, do nadmorske višine
3500 m.
• Poti vnosa in širjenje
Prve rastline
Davidove budleje so v Evropo prinesli v
začetku 19. stoletja. Z vrtov je prvič pobegnila
okrog leta 1935 v Angliji. Naturalizirala se je na
območjih z apneno podlago in na starih
zidovih.
POJAVLJANJE V SLOVENIJI
• Mala flora Slovenije navaja, da je vrsta v
Sloveniji podivjana in naturalizirana pri
Kobaridu, Soški dolini, Ljubljani, Izoli in v
okolici Šentilja. Prvi podatek za Slovenijo pa je
objavil Fritch leta 1934 in sicer s Šmartnega na
Pohorju.
VODNA KUGA ali RAČJA ZEL
• Območje naravne razširjenosti
Severna
Amerika.
• Poti vnosa in širjenje
Rastlina je bila v 19.
stoletju prinešena v Evropo. Najprej so jo v naravi
opazili leta 1836 na Irskem. Od tam se je razširila
po vsej Evropi, razen na skrajni jug in vzhod.
Vodno kugo so v naravo verjetno zanesli akvaristi.
Zaradi uspešnega vegetativnega razmnoževanja
se lahko manjši koščki rastlin širijo s pomočjo
vodnih tokov ali z nenamernim prenosom iz
enega vodnega okolja v drugega.
POJAVLJANJE V SLOVENIJI
• Prvi podatki o pojavljanju vodne kuge v
Sloveniji so za območje Štajerske. Vodna kuga
se v Sloveniji pojavlja v stoječih in tekočih
celinskih vodah. Največ podatkov je iz Save,
Krke, Drave in Mure. Ponekod, predvsem v
nekaterih akumulacijskih jezerih, tvori zelo
obsežne in goste sestoje.
ČRNOPLODNI MRKAČ
• Območje naravne razširjenosti
Severna
Amerika, kjer je razširjen od severa Kanade do
juga ZDA, tujeroden pa je v Evropi.
• Poti vnosa in širjenje
Prvi znani podatki o
pojavljanju črnoplodnega mrkača v Evropi so iz
Montpelliera v Franciji v 19. stoletju je bil najden
v Italiji, Nemčiji, na Poljskem in na Portugalskem.
V 20. stoletju se je širil in postal naturaliziran še v
nekaterih drugih evropskih državah.
POJAVLJANJE V SLOVENIJI
• Prvi podatki o pojavljanju na območju
Slovenije so iz okolice Nove Gorice (1950),
nato pa sledi nekaj podatkov s slovenske
obale. Od konca 20. stoletja do danes je
število podatkov močno naraslo, kar kaže na
širjenje te vrste na ozemlju Slovenije.
JAPONSKO KOSTENIČJE
• Območje naravne razširjenosti
vzhodna
Azija
• Poti vnosa in širjenje
Nekaj sorodnih vrst
že od nekdaj sadijo tudi kot okras in jih tako iz
njihove domovine razširjajo po vsem svetu.
Tako so razširili tudi japonsko kosteničje v vse
zmerne do tople predele sveta, kjer se je
ponekod naturaliziralo in postalo nadležno.
POJAVLJANJE V SLOVENIJI
• Japonsko kosteničje se je v Sloveniji
naturaliziralo in je danes razširjeno na
območju spodnje Vipavske doline in Goriških
Brd ter v obalnem predelu slovenske Istre. Po
številnih najdbah lahko sklepamo, da se ta
vrsta pri nas razširja že dlje. Verjetno je bila k
nam zanesena večkrat, najverjetneje iz že
znanih bližnjih nahajališč v Furlaniji in na
Tržaškem.
PELINOLISTNA ŽVRKLJA ali
AMBROZIJA
• Območje naravne razširjenosti
Severna
Amerika.
• Poti vnosa in širjenje
Vnos v Evropo in
kasnejše širjenje nenamerno, kot plevelna primes
žitu, oljnicam in ptičji krmi. Po ustalitvi se je vrsta
širila vzdolž prometnih koridorjev, verjetno tudi s
pomočjo strojne košnje. Poleg prenosa z
mehanizacijo je danes zelo pomemben za širjenje
prenos kontaminirane prsti na velike razdalje.
POJAVLJANJE V SLOVENIJI
• Od konca druge svetovne vojne do
osemdesetih let 20. stoletja se je žvrklja
pojavljala le prehodno, v glavnem zanešena
kot primes ptičje krme. V zadnjem desetletju
prejšnjega stoletja pa se je v nižinskih predelih
Slovenije naturalizirala. Le redko in zaenkrat
prehodno se pojavlja nad 600 m nad morjem.
HVALA ZA POZORNOST!

similar documents