Slomek o jeziku

Report
e-Slomšek ter pridige o jeziku
A. M. Slomšek o jeziku
dr. Fanika Krajnc- Vrečko
Knjižnica Šentjur
31. januar 2012
 “Trubar
je oče naše knjige, toda šele
Slomšek je dosegel, da je ta zaklad
zares prišel do slehernika. Slovenski
bralec je sad njegovih naporov.”


ddr. Igor Grdina
TRUBAR 1550 – SLOMŠEK/MOHORJEVA 1851

Trubar: Slovencem posredovati božjo besedo v
domačem jeziku => rojstvo prve slovenske
tiskane knjige (Katekizem 1550).

Slomšek: natisnjeni knjigi omogoči funkcijo
množičnega medija na Slovenskem =>
ustanovitev knjižne založbe (Mohorjeva družba
1851).
LETA 1851 CELJSKI RODOLJUBI USTANOVIJO
MOHORJEVO DRUŽBO – SLOMŠEK DUHOVNI OČE
Slomšek se zaveda, da slovenska kultura v
tekmovalnem ozračju bogatih in številčnejših
sosednjih kultur ne bo obstala, če ne bo
postala množična in ne zgolj elitna.
 Zamisel: vsako leto sleherni slovenski dom
obogati knjižni dar v slovenskem jeziku.
 Rojstvo Mohorjeve – slovenski zgodovinski
projekt, nastal iz temeljne verske pobude.

ANTON MARTIN SLOMŠEK
TRI PRIDIGE O JEZIKU
 Mohorjeva družba v Celju ob 150-letnici
svojega delovanja leta 2001 izda tiskano
verzijo znanstvene izdaje treh Slomškovih
pridig o jeziku.
 Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede
ZRC SAZU leta 2007 izda elektronsko verzijo
treh pridig.
 Urednika: Jože Faganel in Matija Ogrin s
sodelavci.
SLOMŠEK – NAJPOMEMBNEJŠI GOVORNIK 19.
STOLETJA, IZBRANI VERSKI GOVORI



Za krščansko govorjenje 1825, Slomškova prva
pridiga v njegovi prvi duhovniški službi (Bizeljsko) –
ohranjen rokopis.
Jezik je vir dobrega in zla Slomšek je pridigo napisal
leta 1829 in jo ponovil leta 1841 na god sv. Janeza
Nepomuka – ohranjen rokopis.
Svoj jezik je treba spoštovati nastala 1829-1838,
objavljena 1849 (“pridiga povedana v Možburzi na
Koroškim bibkoštni pondelik 1838”) – rokopis
izgubljen.
ZA KRŠČANSKO GOVORJENJE 1825
Slomšek poučuje vernike, kakšno naj bo
krščansko govorjenje.
 Govorjenje kot sredstvo za posredovanje
resnice o Bogu in življenju – o vsebini, ki jo
posreduje govorjeni jezik
 => jezik kot nosilec resnice.

JEZUS JE VSAKEMU RESNICO OČITNO POVEDAL,
GREŠNIKU KAKOR PRAVIČNEMU
“Kader je Jezus množice ljudi učil, so se vse čudile
in njega visoko hvalile; – kadar pa zdaj njegovi
namestniki zvesto učijo, kaj zvejo drugega več
kakor grajanja in hudobnega obnašanja dosti,
namesto dolžno lepe zahvale.
 Zdaj je duhovnik enemu predober, zdaj drugemu
prehud in katerega danes hvalijo in prehvalijo, bi
ga jutri križali radi kakor Kristusa Judje, ako jim
resnico očitno pove.”
 Jezik ali govor je nosilec resnice.

JEZIK JE VIR DOBREGA IN ZLA, 1829,1841

Pridiga na god sv. Janeza Nepomuka v času
službovanja v Vuzenici

Govorjenje – vir dobrih dejanj
Govorjenje – vir zlih posledic


=> moralna razsežnost
govorjenega jezika.
JEZIK - VIR ZLIH POSLEDIC
Iz hudobnega jezika izvirajo tri zle posledice:
 Laž – “Lažnjiva usta dušo umorijo” (Mod 1,14)
 Nesrečno pohujšanje – “hudobni jezik s svojim
klafarskim nemarnim besedam nedolžne srca
pohujša, nedolžnost zamori, čednost pokonča ino
angelce božje k služabnikom hudičovim
spremeni.”
 Obrekovanje – “Malopridni človek s svojim
hudobnim jezikom svojemu bližnemu slabosti ino
krivice zamišlava, zato [da] bi ložej svoje grdobe
zakrival.”

JEZIK – VIR DOBREGA
“Le človek, on, prežlahtna stvar izmed vseh stvari,
le on od Boga to neskončno veliko dobroto ima, da
svoj jezik obrne, svojmu bližnemu svoje misli in
želje živo pove in pred oči razgrne, njemu
razodene, kar želi, potolaži, kar ga boli =>
 zakaj brzda (uzda) viža konja, jezik vodi človeka,
al’ obedva moraš v mladosti na to dobro navaditi,
ako se tebi razvadi, zamujeno na vselej ino
prepozno bo.”

KAKO PRAV RAVNATI – MORALNI NAUK
“Ako ne veš dobrega od svojga bližnega pravit, tok
že raj vse hudo zamolči.
 … tok je tvoja dolžnost, da vselej molčiš slabosti
svojega bližnjega, zakaj, ako je tvoj bližnji padel,
ne hodi okolj pravit, da leži, ako njemu sam
pomagat zamoreš; ako pa ne moreš, povej
njegovim ljudem, da njega vzdignejo, – drugim pa
molči.
 Kar bodeš tukaj, o človek, s svojim jezikom sjal, to
bodeš tudi tamkaj žel.”

SVOJ JEZIK JE TREBA SPOŠTOVATI, 1829–1838
DROBTINICE, 1849
Najbolj znana in kulturnozgodovinsko
pomembna Slomškova pridiga.
 Z njo nastopi v župniji Urbana Jarnika – ta imel
enake nazore o jeziku (pomembna njegova
določitev tedanjega slovenskega etničnega
ozemlja in slovensko–nemške jezikovne meje).
 “Slovenc bom Slovencom nove besede iz
ljubezni materne govoril, v slovenskem jeziki.”

TEOLOŠKA UTEMELJITEV
Človeški jezik je talent (Mt 25,14–30)
 »Najlepši je človeški glas, s katerim poje ino
govori, žaluje in se veseli; – beseda, katero mu
je vsegamogočen Stvarnik dal, je najimenitneji
ino največi dar milosti božje.«
 Božja beseda se je od nekdaj oznanjala v
maternem jeziku (“sv. Kiril ino Metud sta v
slovenske dežele prišla Slovence Boga prav
spoznati”).

SLOVENSKI JEZIK
Slovenski jezik je brat grškega (apostoli – Sveto
pismo) in latinskega jezika (bere se v cerkvi) –
človek v vseh treh slavi Boga.
 Je zelo razširjen po svetu: “Pojdi za jugom do
morja, najšal boš po Hrovaškem, Dalmatinskem
ljudi, ki slovenje govorijo kakor ti. Prehodi Vogrsko,
Pemsko, Poljsko ino Moravsko deželo, povsod boš
najdel svojo slovensko žlahto.”
 “Božji nauki v slovenjem jeziki lepo teko, se lehko
človeških src primejo in dober sad obrodijo.”

“… JE PREGREŠNO SE SVOJEGA JEZIKA
SRAMOVATI, GA ZATAJITI INO CELO POZABITI …”
“Kdor svoj materni jezik zavrže ter ga pozabi in
zapusti, je zmedenemu pijancu podoben, ki zlato v
prah potepta in ne ve, koliko škodo si dela.”
 Materni jezik je najdražja dota, ki smo jo od svojih
starih zadobili; skrbno smo ga dolžni hraniti,
olepšati in svojim mlajšim zapustiti.
 Človeški jezik je talent, katerega je nam Gospod
nebes in zemlje izročil, da bi z njim barantali in
veliko dobička storili. Kdor svoj materni slovenski
jezik pozabi, malopridno svoj talent zakoplje.”

MORALNA OBVEZA




Bog je dal človeku telo in dušo. Telo potrebuje
poštenega oblačilla, duša pa zgovornega jezika. „Kar je
za telo oblačilo, to je duhu jezik ino beseda.”
Slovenci, ki svoj jezik malopridno zatajijo in hočejo
Nemci biti, so podobni neumnemu kmetu, ki svojo
kmetiško suknjo sleče in gosposko nositi začne, da
potem ni gospod ne kmet.
“Govorjenje, ki ste ga od svojih prednikov prejeli, ste
dolžni svojim otrokom kakor žlahtno lastnino (najdražje
blago) zapustiti.”
Odnos do materinščine postavlja pod oblast četrte božje
zapovedi o dolžnem spoštovanju do staršev.
ANTROPOLOŠKO UTEMELJITEV




Materinščina ima transcendenten temelj in funkcijo:
posamezniku omogoča metafizična spoznanja in
verovanja o razodetih Božjih resnicah.
Celotno človekovo bivanje je vpeto med »prvo« in
»poslednjo« besedo – kar lahko razumemo kot človeško
eksistenco, ki biva, govori, misli in sama sebe dojema v
– slovenskem jeziku.
Slovenski materni jezik je zato eksistencial: je način
bivanja Slovencev.
Istovetnost med (religioznim) življenjem posameznika in
jezikovnim izražanjem.
SLOMŠKOVA PRIDIGA – JEZIKOVNA NORMA
Teološka razsežnost - jezik kot nosilec resnice o
Bogu.
 Moralna razsežnost govorjenega jezika - jezik kot
vir dobrega in zla.
 Antropološka razsežnost jezika: Človekovo bivanje
med »prvo« in »poslednjo« besedo – človeška
eksistenca, ki biva, govori, misli in sama sebe
dojema v – slovenskem jeziku.


SLOMŠKOVO VODILO ZA DANES
 “Ljubite
svoj rod, spoštujte svoj jezik.”
»Ljubite svoj rod, spoštujte svoj jezik!«

similar documents