Ranljivost *ensk z ovirami za nasilje: med skrbjo in nasiljem

Report
Prof. dr. Darja Zaviršek
Univerza v Ljubljani
Fakulteta za socialno delo
Brdo pri Kranju
5. 12. 2014
Prepoznavanje,delovanje,
zaščita

 Konvencija Združenih narodov o pravicah ljudi z
ovirami (sprejeta 2006, Slovenija jo podpiše 2008);
 Člen 6 : deklice in ženske doživljajo različne vrste
diskriminacije, zato morajo države sprejeti ukrepe za
njihovo enakost in zagotavljanje človekovih pravic.
 Člen 16: govori o prepovedi izkoriščanja, nasilja in
zlorabe.
 Akcijski načrt za invalide RS 2007-2013; 2014-2021.
Raziskave na področju žensk z
ovirami poznajo na zahodu že
od 60. let
20. stoletja
 Elmer in Gregg 1967;
 Ammerman, Van Hasselt, Hersen 1988;
 Fine in Ash 1988;
 Brown in Craft, 1989;
 Morris 1992;
 Cross in Proud 1998;
 Brown 2001 itd.
Časovni zamiki

 1988 prvo usposabljanje prostovoljk
 1998 prvo usposabljanje na področju dela z oviranimi
ženskami, ki preživljajo nasilje

 1992 prvo stanovanje in leta 1996 prva varna hiša za
ženske in otroke, ki preživljajo nasilje
 2010 prva varna hiša postane dostopna za ženske na
vozičkih (SOS telefon)
 2010 nastane prvo varno stanovanje za ženske z ovirami
in njihove otroke (Hiša zaupanja Slovenjske Konjice,
društvo Vizija)
Zakaj so bile ženske z
ovirami spregledane?

medicinsko-institucionalna obravnava ljudi z
ovirami, ki so živeli v velikem številu v
zavodih in delajo danes v varstveno-delovnih
centrih, torej v prostorih, kjer naj bi bili
stanovalci varni pred nasiljem;
fenomen »večnih otrok«, zato njihove
izkušnje niso bile slišane in vzete resno;
 sistemski odnos do nasilja nad ženskami, ki je v
preprečevanju nasilja v prvi vrsti videl »zaščito
otrok«, ker pa naj bi jih ženske z ovirami tako ali
tako ne imele, so bile s strani socialno varstvenih
politik na tem področju spregledane in
nezaščitene pred nasiljem;
ker je bila ženska že vključena v določen
socialnovarstveni sistem se je zdelo, da so
»pokrite« saj socialnovarstveni sistem deluje
tako, da ko človek dobi eno storitev se zdi, da je
njegovim potrebam zadovoljeno (pomanjkanje
koordinacije med storitvami in holističnega
pogleda na človeka).

Vpliv preživetega nasilja
na razvoj ovire

 Nasilje kot posledica ovire – nasilje kot vzrok ovire;
 Razvoj intelektualne ovire in težav v duševnem
zdravju
 - nacionalna raziskava 2010 (20% odraslih poroča o
teževah v duševnem zdravju)
 Valeri Sinason, 1996: “otopeli v žalosti”
3. Razvoj intelektualnih
in čustvenih
primanjkljajev in
pridobitev
diagnoze(motnja v
duševnem razvoju)
intelektualne ovire
(motnja v
duševnemrazvoju
1. Doživljanje fizičnega
ali spolnega nasilja v
zgodnjem otroštvu
otroštvu
2.Vpliv na kognitivne
sposobnosti in čustveni
razvoj
Zaviršek, Zorn,
Videmšek(2002) Inovativne
metode v socialnem delu. ŠZ,
Ljubljana.



Kvantitativna raziskava
(2000-2006)

 Prva raziskava, opravljena v Društvu Vizija med leti
2000 in 2006, je vključila 118 žensk z izkušnjo
nasilja(Kralj 2008) . Kar 88% žensk vključenih v
raziskavo je bilo starih nad 60 let;
 Vse ženske so bile gibalno ovirane;
 Dve tretjini žensk (74,58%) sta potrebovali stalno
fizično pomoč, ostale pa le občasno.

 Skoraj 25% žensk je odgovorilo, da je zaradi fizičnega
nasilja ogroženo njihovo življenje;
 Skoraj 40% žensk je poročalo o težavah v duševnem
zdravju;
 Storilci nasilja so bili največkrat partner in odrasli otroci,
ki so živeli na istem naslovu kot ženska z ovirami, starši
(oče);
 Značilen je bil slab ekonomski položaj žensk, saj jih je
skoraj 40% prejemalo invalidsko pokojnino in 15%
dohodek na podlagi Zakona o družbenem varstvu
dušeno in telesno prizadetih oseb;

 Skoraj 23% žensk ni imelo lastnega mesečnega dohodka,
22% žensk pa na vprašanje ni odgovorilo;
 Le 23% žensk živelo v lastni nepremičnini, ostale pa niso
imele lastne bivalne enote;
 Slaba struktura dosežene izobrazbe, le ena ženska s
srednjo izobrazbo;
 Ženske ki so poročale o nasilju, niso videle izhoda iz
nasilja, saj nasilnežu niso mogle pobegniti (zaradi
gibalne ovire) obenem pa so bile od nasilneža odvisne
zaradi odvisnosti od njegovega skrbstvenega dela.
 V družini so živele same zase in odtujene od drugih
družinskih članov.
 82 % anketirank je odgovorilo, da vedo za ustanove, ki
naj bi nudile pomoč na področju nasilja.

Kvalitativna raziskava
(2000-2003)
 25 poglobljenih intervjujev z dekleti in ženskami z

gibalnimi, senzornimi in intelektualnimi ovirami, ki so
preživele spolno nasilje in bila objavljena leta 2000,
obsežneje 2003 (Zaviršek 2000, 2002, 2003, 2006).
Upoštevala je tako nasilje doma kot v socialnovarstvenih
ustanovah, ki so hibridna oblika “doma” in na območju
prehoda (od doma do institucije);
 Starost med 16 in 25 let;
Raziskovalne ugotovitve:

 Med dekleti in ženskami z ovirami in še zlasti med tistimi z
intelektualnimi ovirami obstaja izrazito pomanjkanje
osnovnih informacij o spolnosti, pravici do lastnega telesa,
reproduktivnih pravicah in pomanjkanje asertivnosti, da bi te
pravice uveljavljale, saj se jih večinoma obravnava kot otroke,
same pa nimajo besed, da bi opisale dogodke zlorabljanja;
 Ženske z ovirami imajo manjše fizične možnosti za to, da bi se
zlorabam izognile, ker se s težavo ali počasi premikajo, ne
vidijo ali ne slišijo storilca, ne morejo pobegniti ali kričati in
težje razumejo neverbalna sporočila;
Tiste, ki so daljši čas ali večino otroštva preživele
v institucijah (bolnicah, rehabilitacijskih centrih,
posebnih zavodih, posebnih šolah ipd.), so
imele najmanj samozavesti, socialnih spretnosti
in so razvile disciplinirano in »krotko telo«,
ranljivo za zlorabe;
Deklicam in ženskam z ovirami se ne verjame,
njihove zgodbe se patologizira in pojasnjuje kot
del »bolezni« in »poslabšanja stanja«, zato so
storilci varni in se selijo z običajnih
izobraževalnih in socialnovarstvenih ustanov v
ustanove za ovirane ljudi, saj so tam najbolj
zaščiteni pred razkritjem;

Spolno nasilje v institucijah je del institucionalne
pedagogizacije, institucionalne ekonomije, je
praviloma kolektivno dejanje, saj zanj ve več
oseb (osebje in druge uporabnice); ker pa veljajo
za »neverodostojne priče«, o tem ne morejo
spregovoriti;
Spolne zlorabe nad dekleti in ženskami z
ovirami so ponavljajoče dejanje.
Pomembna je bila raziskovalna ugotovitev, da
so bile deklice in ženske z različnimi ovirami
vključno z intelektualnimi, pripravljene
spregovoriti o nasilju, da bi pred njim
zavarovale prihodnje morebitne žrtve.

Najpogostejše specifične oblike nasilja
/taksonomija nasilja nad ženskami z

ovirami
Čustveno nasilje
Fizično nasilje
Oblike zanemarjanja skrbstvenega dela s strani
skrbnika
Materialno ali premoženjsko nasilje
Spolno nasilje (o tem starejše ženske niso
govorile).
«Hiša zaupanja«, 2010

Opis ženske
1. Ženska s
senzorno oviro
(ostanek vida), 30
let
2. Ženska s
senzorno oviro, 35
let
Trajanje
nasilja
2 leti
Otrok
3 letna
hčerka*
Čas bivanja v
Nasilnež
zatočišču
Krajši čas (manj kot 1 Partner
mesec)
Stanovanjski položaj po odhodu
iz zatočišča
Odide v varno hišo v Ljubljani,
nato k staršem (prej živela s
partnerjem).
Krajši čas (čakanje na Partner
mesto v Zatočišču v
Ljubljani)
3. Ženska z gibalno Od
Brez otrok
in senzorno oviro
zgodnjega
(na vozičku), 30 let otroštva
Daljši čas bivanja v
Hiši zaupanja (5
mesecev)
Oče
4. Ženska s težko
3 leta
gibalno oviro
(mišična distrofija),
35 let
5. Ženska, gibalno 12 let
ovirana (uporablja
voziček), 35 let
4 letna
hčerka*
Kratek čas bivanja
(teden dni)
Partner
Brez otrok
Krajši čas bivanja
Oče
6. Ženska, gibalno
ovirana (uporaba
bergel), 57 let
5 odraslih
otrok
Daljši čas bivanja
(nad en mesec)
Partner,
sin
Najprej odhod v Zatočišče v
Ljubljani, čakala na neprofitno
stanovanje, ki ga je dobila v drugi
občini, kjer je živela prej.
Odselitev v Zatočišče v
Ljubljano, kjer je počakala na
stanovanje, ki ga je dobila leta
2012.
Vrnitev k parterju, a pridobila 8urno dnevno osebno asistenco,
kar ji omogoča, da ni več v celoti
odvisna od partnerja.
Vrnitev domov, oče je večinoma
na delu v tujini; Čaka na razpis
za pridobitev neprofitnega
stanovanja.
Čaka na pridobitev neprofitnega
ali profitnega stanovanja
Daljši čas bivanja
Nekdanji
zakonski
Čaka na razpis za pridobitev
neprofitnega stanovanja.
Ni podatka 10 letna
hčerka*
26 let
7. Ženska z gibalno Ni podatka 3-letna
oviro (uporablja
hčerka
Najpogostejše oblike
preživetega nasilja so bile:

 -materialno nasilje (odvzem osebnih dohodkov; »35 let
nisem videla svoje pokojnine«);
 -zanemarjanje nege (»moški se večkrat naveličajo skrbeti
za žensko«);
 -fizično nasilje (»na vozičku ne morem pobegniti«).
Razlogi zaradi katerih so se ženske z
gibalnimi ovirami zelo težko odločile za
odhod iz nasilnega okolja:

 premajhni mesečni prejemki za samostojno življenje osebe s
posebnimi potrebami (več stroškov v zvezi z osebno asistenco in
fizično pomočjo, nemobilnost in v zvezi s tem nezmožnost
uporabljanja javnega prevoza, itd.);
 nezmožnost, da se ji organizira fizična pomoč, asistenca, nega;
 v občinah je na voljo premalo majhnih neprofitnih stanovanj;
 vedo, da s tem, ko so odšle za vedno izgubijo svoj dom, lastnino, in
vse, kar je doma dobro;
 navajenost in sprijaznjenje ( »ženske so se naučile trpeti«);
 menjava osebnega zdravnika zaradi preselitve.
Najpogosteješe ovire, ki jih
ženske navajajo:

 -ker so starejše ženske, ki se še posebno bojijo, da s tem še bolj




ogrozile svoj vsakdanji položaj;
-ker jih je strah novega okolja, ki ga ne poznajo, saj je za vso
Slovenijo eno samo zatočišče;
-ker jih je strah, da bodo izgubile še tisto neformalno pomoč,
ki jo imajo v znanem okolju;
-ker jih je strah, da ne bodo imele dovolj sredstev za
preživetje, če si bodo morale same plačevati pomoč na domu;
-ker je možnost za pridobitev neprofitnega stanovanja
skorajda nična
Skrbstveno delo in nasilje sta
usodno prepletena prav tako
kot sta prepletena
 nasilje in
spolnost.
Vinjeta 1
Mož , ki skrbi za ženo z ovirami, jo pusti dva
dni samo doma, ko gre k sorodnikom. Od
postelje ji odmakne voziček, tako da ženska ne
more vstati.
Ko se mož vrne domov, ji očita, da ni »čista« in
jo pretepe z mokro brisačo, s katero jo tudi očisti,
ker je ženska umazana od ekskrementov.
Ker je brisača mokra se sledovi nasilja ne vidijo,
tako da jih ženska, ne more pokazati niti svoji
hčerki (Kralj, osebni pogovor, 2013).
Vinjeta 2
Stara je 73 let, ima diagnozo paraplegija in živi na podeželju v hiši
svojih staršev skupaj z bratom in njegovo. Lastništvo polovice
družinskega posestva ji omogoča brezplačno kosilo in bivanje v hiši.
Njen svet je njena soba, kjer preživi večino časa. Skupne bivalne
prostore uporablja praviloma ponoči, ko drugi spijo. Kadar je v hiši
vse mirno ve, da bo lahko neovirano uporabljala skupne sanitarije, se
oskrbela s pitno vodo in pojedla kosilo. Popoldan se odpelje z
vozičkom na dvorišče, včasih se odpelje kam dlje. Razen kosila se
prehranjuje z zalogo suhe hrane, ki si jo pripelje iz trgovine. Na
malem kuhalniku si skuha čaj in kavo. Vsako noč si v kopalnici
natoči vodo in jo odnese v svojo sobo, kjer jo ima za primer, če bo
morala naslednji dan preživeti v njej. Med svojim bivanjem v sobi se
ukvarja z ročnimi deli, posluša radio in gleda televizijo. Če v
kritičnih trenutkih ne bi molčala in se zadrževala v svoji sobi, bi
poleg očitkov, da morajo drugi delati zanjo, poniževanja in
zmerjanja, doživela tudi fizično nasilje, kar se ji je že nekajkrat
Včasih ji brat privošči nekaj prijaznih besed, po katerih se
boljše počuti. V stiski pokliče katero izmed prijateljic. Njen
mesečni dohodek je družbena denarna pomoč, ki jo porabi za
stroške elektrike, telefona, ogrevanja in nujnih osebnih
potrebščin. Poskusom finančnih in premoženjskih zlorab se
izogne tako, da ima skrite osebne dokumente in kartico
bančnega računa. Sama enkrat mesečno dviguje denar, da
poravna položnice in si kupi nujne potrebščine. Pravi, da
druge možnosti nima. Vse življenje živi v istem kraju in ne
želi zapustiti tistega, kar so ji zapustili starši. Dokler lahko
sama skrbi za sebe bo ostala doma, potem bi želela oditi v dom
starejših (Kralj, osebni pogovor 2013; v Zaviršek, 2014).
Kako prepoznati nasilje?

 Narediti prostor, da se o nasilju govori: skupinski
pogovori;
 Poimenovanja;
 Izbira primernih besed;
 De-tabuizacija;
 Ponuditi se, da lahko otrok/odrasla oseba pove o
nasilju.
API 2014-2021

 12. CILJ: nasilje in diskriminacija








Opis cilja
Poleg fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja in zanemarjanja ali zlorabe,
čemur so invalidi večkrat izpostavljeni, se kot nasilje šteje tudi vsako diskriminacijsko
razlikovanje zaradi invalidnosti ter izključevanje ali omejevanje človekovih pravic in
temeljnih svoboščin na vseh področjih življenja. Invalidi so ravno zaradi svojih posebnih
ovir, ki so posledica gibalnih, senzornih ali komunikacijskih okvar in motenj v duševnem
razvoju, zelo ranljiva skupina, ki je bolj kakor druge izpostavljena vsem oblikam nasilja in
diskriminacije. Nasilje se lahko dogaja v družini in v institucijah.
Pomoč države, lokalnih skupnosti in socialnih mrež nevladnega sektorja je zato nujno
potrebna. Varstvo osebne nedotakljivosti mora biti invalidom zagotovljeno tudi pri prisilni
hospitalizaciji in neprostovoljnem zdravljenju. Posebno pozornost pri uresničevanju tega
cilja je treba usmeriti na ženske, starejše in otroke, saj so ti še posebno izpostavljeni nasilju
in diskriminaciji v družbi.
Ukrepi:
 ozaveščanje invalidov o njihovih pravicah in možnostih ukrepanja ob morebitnih
zlorabah in nasilju, tudi z zagotavljanjem priročnikov o odkrivanju in preprečevanju
nasilja nad invalidi v invalidom prilagojeni obliki;
 opozarjanje javnosti na nasilje in zlorabe (posebno na nasilje nad invalidnimi otroki,
invalidnimi ženskami in starimi invalidi);
 ozaveščanje in preprečevanje šikaniranja na delovnem mestu zaradi invalidnosti;
zagotavljanje izobraževanja za strokovne delavce …..
Zaviršek (2014), Nasilje nad ženskami z gibalnimi,
senzornimi in intelektualnimi ovirami : patologizirana
resničnost V: Vesna Leskošek, Milica Antić Gaber, Irena
Selišnik, Katja Filipčič, Mojca Urek, Katja Matko, Darja
Zaviršek, Mateja Sedmak, Ana Kralj, Raziskovanje
nasilja nad ženskami v Sloveniji. Založba Aristej .

Frida Kahlo, Three of Hope,
1946 / Isadore Ducasse Fine
Arts, New York/
HVALA ZA POZORNOST !
[email protected]

similar documents