Delovno gradivo za izvajanje programa

Report
Delovno gradivo za izvajanje
programa »Uspešno vključevanje
otrok priseljencev«
Regijsko usposabljanje za strokovne delavce osnovnih in srednjih šol Obalno – kraške regije
12. 2. 2014, Osnovna šola Antona Ukmarja Koper
Zbrali in uredili:
Mojca Jelen Madruša, Osnovna šola Koper, strokovna koordinatorica projekta
Mag. Mateja Štirn, ISA institut
Program in aktivnosti UVOP
Mojca Rebec Marinković
OŠ Antona Ukmarja Koper
IZZIV 1
Ste SLOVENCI, malo poznate angleški jezik, morda
italijanščino ali …
Z družino ste se preselili na Nizozemsko ali…. v državo,
katere jezik ne poznate.
Imate 2 šoloobvezna otroka. Vzeli ste si dovolj časa, da jih
vpišete v šolo in pripravite vse potrebno.
Kaj pričakujete kot starš:
- od šole ob vpisu otrok?
- od učiteljev?
- od sošolcev?
IZZIV 2
Predstavljajte si, da ste učenec iz Slovenije, ki prve dni,
tedne ali mesece obiskuje pouk v Rusiji, kamor ste se
pred kratkim preselili.
6 – 8 ur na dan poslušate vse vsebine pri vseh
predmetih v ruščini.
Kako se počutite? Kaj ob tem razmišljate? Kaj si želite?
PREDSTAVITEV PROJEKTA
• od novembra 2013 – avgusta 2015
• usposabljanje multiplikatorjev iz 13 OŠ za delo z otroki
priseljenci in prenašanje pridobljenega znanja ter
izkušenj na sodelavce;
• vsaka konzorcijska šola sodeluje še s 3 – 5 sodelujočimi
SŠ ali OŠ, kjer multiplikatorke izvajajo program z
dijaki/učenci in strokovnimi delavci;
• znanje in izkušnje prenesti na ostale strokovne delavce
preko regijskega usposabljanja.
NAMEN PROJEKTA
• Zagotoviti ustrezno informiranost in usposobljenost
strokovnih delavcev za UVOP.
• Prispevati h krepitvi podpornih okolij v VIZ za razvijanje
vrednot medkulturnosti.
• Usposobiti učitelje za poučevanje slovenščine kot tujega
jezika.
• Senzibilizirati učitelje za didaktično prilagajanje pouka
otrokom priseljencem.
• Predstaviti že razvite mehanizme, didaktike, metode,
strategije, modele in jih nadgraditi.
AKTIVNOSTI, KI JIH TRENUTNO IZVAJAMO
PRI DELU Z OTROKI
• NADALJEVALNICA – učna pomoč,
• NADALJEVALNICA – učenje slovenščine kot drugega
jezika,
• UČENJE ITALIJANŠČINE ,
• KREPIMO DRUŽINE – dejavnosti za otroke in starše,
• DEJAVNOSTI ZA POUČEVANJE JEZIKOV OTROK
PRISELJENCEV,
•
•
•
•
•
IP – opora, pomoč, beleženje,
VKLJUČEVANJE V ID IN DRUGE DEJAVNOSTI IZVEN ŠOLE,
MEDVRSTNIŠKA POMOČ ,
UČITELJ „ZAUPNIK“,
PRIPRAVA PRIREDITEV
NAČRTOVANE AKTIVNOSTI
• PRIPRAVLJALNICA – pred pričetkom pouka (med
počitnicami) za učence, ki se na novo vključujejo v šolo.
• TEČAJ SLOVENŠČINE – za učence, ki so 2. leto vključeni
na našo šolo pred pričetkom šole.
• PRIPRAVA OTROK NA VKLJUČITEV NOVEGA UČENCA –
delo z oddelčno skupnostjo.
• ŠOLA ZA MAME – tematske delavnice.
• VKLJUČEVANJE OTROK NA ŠOLSKE PRIREDITVE.
STROKOVNE PODLAGE
• Zakon o OŠ, pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja..
• Smernice za vključevanje otrok priseljencev v šole in vrtce,
Zavod RS za šolstvo, Ljubljana 2012;
• Zbornik Uvajanje rešitev s področja vključevanja migrantov
v izvedbene kurikule, OŠ Koper, 2010;
• Koncept dela učne težave v OŠ, Zavod RS za šolstvo,
Ljubljana, 2008;
• Priporočilo EP in sveta z dne 18. decembra 2006 o ključnih
kompetencah za vseživljenjsko učenje;
• Strategija vključevanja otrok, učencev in dijakov migrantov
v sistem VI V RS, Ministrstvo za šolstvo in šport, 2007.
DIDAKTIČNA POMOČ
• SLIKA JEZIKA, slikovno gradivo za poučevanje
slovenščine kot drugega/tujega jezika.
• SLIKA JEZIKA, priročnik.
• Učni načrt TEČAJ SLOVENŠČINE za dijake tujce,
Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo,
Ljubljana, 2010.
• Madruša Jelen, M., Klančnik Kišasondi, V. (2013). NA
POTI K UČENJU SLOVENŠČINE. Koper: OŠ Koper.
• Muženič, N. (2014). PRIROČNIK K UČNEMU GRADIVU
NA POTI K UČENJU SLOVENŠČINE. Koper: OŠ Koper.
Socialna in jezikovna vključenost
otroka priseljenca
Mojca Jelen Madruša, Osnovna šola Koper
STROKOVNI DELAVCI:
STARŠI OTROK
ŠŠS,
RAZREDNIKI,
SOŠOLCI
ODDELČNI UČITELJSKI ZBORI.
VODSTVO ŠOLE
OSTALI ZAPOSLENI
VARNOST
OSTALI UČENCI ŠOLE
SPREJETOST
ŠOLSKO OKOLJE NAJ BO POZITIVNO NARAVNANO ZA
SPREJEMANJE RAZLIČNOSTI IN DRUGAČNOSTI, TO NAJ BODO
IZZIVI IN PRILOŽNOSTI ZA VSE.
PRIPRAVLJALNICA ZA
UČENCE PRISELJENCE
UVAJALNICA pred pričetkom
šolskega leta
20 - URNI
PROGRAM
UČENJE
SLOVENŠČINE
VKLJUČEVANJE V
NOVO OKOLJE
NADALJEVALNICA med šolskim letom
UČENČEV
INDIVIDUALNI
PROGRAM
POMOČ V
ODDELKU IN
SKUPINAH
REDNE URE POUKA
DOPOLNILNI POUK
VARSTVO IN
PODALJŠANO
BIVANJE
INTERESNE
DEJAVNOSTI
POMOČ IZVEN
ODDELKA , V
SKUPINAH
URE SLOVENŠČINE
NADALJEVALNI
TEČAJ IZ
SLOVENŠČINE PRED
PRIČETKOM
NOVEGA ŠOLSKEGA
LETA
UVAJALNICA
Ureditev formalnosti pred vključitvijo v uvajalnico (dopisi staršem,
skrbnikom, prijavnica s soglasjem).
Namenjena sprejemu in uvajanju otrok in njihovih staršev v šolski
prostor, novo okolje (vključevanje otrok in staršev).
Obsega 20-urni program.
Učencem da možnosti, da v maternem jeziku predstavijo državo od
koder prihajajo.
Ob različnih dejavnostih in igrah si pridobijo občutek varnosti in
sprejetosti – pomembna dejavnika za uspešnejše vključevanje.
Učenci in njihovi starši spoznajo šolo in učitelje-prednost v tem, da je
uvajalnica na šoli, ki jo bo obiskoval učenec priseljenec.
Glede na število otrok, njihovo starost in poznavanje
slovenščine izvajalci oblikujejo učne skupine.
Mlajši otroci potrebujejo drugačne oblike in metode dela od
starejših vrstnikov.
Gre za učenje jezika skozi igro.
Učenci drugega in tretjega VIO spoznavajo komunikacijske
vzorce za osnovno sporazumevanje v slovenščini in usvajajo
besedišče ob učnem gradivu ter izbranih umetnostnih in
neumetnostnih besedilih.
V uvajalnici so lahko otroci in starši, ki poznajo jezik otrok
migrantov kot pomočniki in prevajalci.
NADALJEVALNICA – med šolskim letom
- Učenci poznajo že nekatere delavce šole, ker so hodili v uvajalnico.
- Ne razumejo ali slabo razumejo slovenski jezik, težje navezujejo stike.
- Na novo se učijo slovenski in italijanski jezik, nekateri angleški.
- Učni programi v njihovih državah niso enaki našim.
- Počasi usvajajo učni jezik, razlagi snovi težje sledijo.
- Ne poznajo kulture, navad in običajev v Sloveniji.
- Pogosto imajo nižje ocene in slabši učni uspeh.
- Prisotne so lahko osebnostne, čustvene ali vedenjske težave.
PRIPOROČILA ZA NUDENJE POMOČI
Občutek varnosti in sprejetosti, pozitivna klima na šoli, v oddelku,
skupini.
Na šoli je učitelj-koordinator za učence priseljence.
Ure pomoči iz slovenskega in italijanskega jezika (MŠŠ) 1. in 2. šolsko
leto(strnjena ali nestrnjena oblika).
Po potrebi individualna in skupinska oblika pomoči v nadaljnjih letih
šolanja.
Obiskovanje dopolnilnega pouka (pomoč pri vključevanju otrok).
Vključitev otrok v jutranje varstvo in podaljšano bivanje ter druge
interesne dejavnosti.
Učenec je lahko neocenjen.
Učencem pomagajo učenci “prevajalci”, tutorji. Učitelji organizirajo
več individualnih stikov in pogovornih ur z učenci.
Pri urah pouka imajo možnosti predstaviti se s svojim jezikom, s
kulturo, z navadami, z običaji, s plesi in s pesmijo.
Učenec naj sedi tako, da dobro vidi na tablo in dobro sliši učitelja.
Poudarek je na poslušanju in govorjenju.
Prilagodimo mu čas vključevanja in komunikacije v razredu, v skupini
z učiteljem in s sošolci.
Uporabljamo didaktične pripomočke in gradiva (slikovni material,
video-posnetke …)
Razumevanje novih besed in pojmov sproti preverjamo.
Besedila prilagodimo (krajša besedila).
Organiziramo različne oblike sodelovalnega učenja (heterogene
skupine).
Pri pisnem izražanju učencu pomagamo z različnimi oporami, npr. z
vprašanji, s ključnimi besedami, z miselnimi vzorci.
Pri delu v razredu izhajamo iz njegovih močnih področij.
Individualizacija in diferenciacija pri rednih urah pouka.
UČITELJI, KI POUČUJEJO SLOVENŠČINO KOT DRUGI JEZIK
Oblikujejo skupine glede na starost in predznanje razumevanja jezika
posameznega otroka. Priporočljive homogene skupine po predznanju
in hitrosti učenja jezika. Manjše skupine, kjer je učenec pri pouku čim
bolj dejaven.
Pripravijo letno pripravo za učenje slovenščine kot drugega jezika na
dveh ravneh:
1. raven: Učenci, katerih prvi jezik je od slovenščine bolj oddaljen
(govorcem germanskih, romanskih, bolj oddaljenih slovanskih jezikov,
npr. makedonščine). Učencem, ki še niso opismenjeni v latinici,
namenimo pri pouku opismenjevanje v slovenščini.
2. raven: Učenci, govorci (bližnjih) slovanskih jezikov, govorcem
srbščine, bosanščine, hrvaščine.
Pri učenju slovenščine uporabljajo lastno učno gradivo in priročnik h
gradivu “Na poti k učenju slovenščine”.
Otroke spodbujajo k branju, k bralni znački z individualnim izborom
knjig.
Niso učitelji učne pomoči posameznih predmetnih področij, sodelujejo
z oddelčnim učiteljskim zborom učenca in s ŠSS.
Se izobražujejo na področju medkulturnih kompetenc.
Učitelji se izobražujejo in pridobivajo znanja za poučevanje slovenščine
kot drugega jezika.
Učitelj: se mora na pouk dobro pripraviti, imeti mora pozitiven in
motivajoč odnos do poučevanja in učencev, pouči naj se o značilnostih
prvih jezikov učencev, njihovi deželi, kulturi, navadah. Sposoben mora
biti empatije - vživeti se mora v položaj učencev tujcev in opazovati
njihovo odzivanje, počutje pri pouku ter pokazati razumevanje za
težave, ki jih spremljajo pri učenju jezika in vključevanju v novo okolje.
Pri delu naj bo ustvarjalen, v pouk naj vključuje različne oblike dela in
različne didaktične pripomočke. Pri pouku govori v zbornem jeziku.
(Mihaela Knez et.al.:Učni načrt:Tečaj slovenščine za dijake tujce.
Ljubljana: 2010,str.7.)
UČNO GRADIVO NA POTI K UČENJU SLOVENŠČINE
Uporaba:
Za učence, ki jim slovenščina ni materni jezik
v 2. in 3. vzgojno-izobraževalnem obdobju,
rednem delu v razredu, pri urah individualne
in skupinske oblike pomoči, dodatne
strokovne pomoči, dopolnilnemu pouku,
domačemu delu učenca ter tečajni obliki
učenja slovenščine,
zaporedje obravnave sklopov in vsebin je
prepuščeno učitelju.
Zgradba:
10 tematskih sklopov za pridobivanje
besedišča in razvijanje bralnega razumevanja
na dveh ravneh, medpredmetna povezanost
in usklajenost ciljev iz učnih načrtov.
PRIROČNIK K UČNEMU GRADIVU
UPORABNOST
Učitelju je pripomoček pri razvijanju sporazumevalne in upovedovalne
zmožnosti učenca, govorca slovenščine kot drugega jezika,
usmerja k iskanju dodatnih znanj v knjigah, slovarjih, revijah, spletu.
ZGRADBA
Razdeljen na enake sklope kot učno gradivo in zasnovan kot učna priprava za
obravnavo posameznega sklopa,
preglednica predstavlja povezavo med učnim gradivom in priročnikom,
v preglednici so zapisani cilji 1. oz. 2. ravni ter s kraticami navedeni
predmeti, ki nakazujejo medpredmetnost,
pod preglednico so zapisani cilji posameznih predmetov, pogosteje izpisani
iz učnih načrtov prvega in manj iz drugega triletja, ki se navezujejo na
posamezno enoto in pričakovane dosežke,
nabor didaktičnih iger omogoča učencu urjenje komunikacijskih spretnosti
na zanimiv in privlačen način,
dejavnosti usmerjajo v poučevanje,
v priporočilih učitelj dobi napotke, kako organizirati poučevanje na
posameznih ravneh,
v rubriki namig dobi učitelj idejo za poustvarjanje, s poudarkom na
senzibilnosti otroka.
Individualni program in
prilagoditve pri poučevanju,
preverjanju in ocenjevanju
znanja otrok priseljencev
Mojca Jelen Madruša, Osnovna šola Koper
DOKUMENTI IN ZAKONSKE PODLAGE NA NACIONALNI
RAVNI PRI VKLJUČEVANJU OTROK PRISELJENCEV
Zakon o uravnoteženju javnih financ
Zakon o osnovni šoli (69. člen)
Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v
osnovni šoli:
15. člen (prilagoditve ocenjevanja med šolskim letom)
28. člen (neocenjenost in napredovanje učenca priseljenca iz druge države)
Smernice za vključevanje otrok priseljencev v vrtce in šole
ZRSŠ, oktober 2012
Koncept dela UČNE TEŽAVE V OSNOVNI ŠOLI, 2008
STRUKTURA INDIVIDUALNEGA PROGRAMA e-IP
Osnovni podatki o šoli in učencu.
Razrednik, učitelji različne pomoči.
Informacije o dosedanjem šolanju, predznanju in dosežkih učenca.
Učenčeva močna in šibka področja.
Spremljanje socialne vključenosti učenca.
Sodelovanje s starši.
Cilji, prilagoditve in spremljanje dosežkov.
Evalvacija izvedbe individualnega programa (evalvacija realizacije
ciljev, prilagoditev ter predlogi za nadaljnje delo).
IP v tiskani obliki:
- nastane ob začetku šolskega leta
- hranjen v mapi o učencu, najpogosteje v ŠSS
- ne omogoča vnašanja sprememb
- manj uporaben
e-IP:
- nastaja od začetka šolskega leta
- omogoča vnašanje sprememb, dopolnitev
- dostopen vsem, ki delajo z učencem priseljencem
- omogoča uporabo hiperpovezav
Vir: Rupnik, 2013
OD NAČRTOVANJA DO POUČEVANJA,
PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA UČENCA
PRISELJENCA (primer iz prakse)
Soočanje s predsodki do
priseljencev in preseganje
predsodkov
Dr. Marijanca Ajša Vižintin
Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU
1. Stališča
2. Stereotipi
3. Predsodki
4. Značilnosti predsodkov
5. „Življenje“ predsodkov
6. Ozaveščanje (SVOJIH) predsodkov
7. Preseganje predsodkov
- marljivi, pridni, sposobni, civilizirani,
disciplinirani, garaški
- podrejeni, pomehkuženi, klečeplazni
- neumni, leni
- Balkanci, Slovani
- južnjaki, čefurji
- majhni
- nagnjeni k samomoru
STALIŠČA (3 sestavine)
- 1. kognitivna: znanje in predstave (kar vemo)
- 2. emocionalna: vrednotenje znanja, čustven odnos
do tega, kar vemo/mislimo, da vemo (+/-)
- 3. motivacijska: odziv na določen način
- stališča z visoko emocionalno komponento so „del
nas“ (npr. moj jezik, moja država)
- selektivno vplivajo na naše zaznavanje, spomin
- se krepijo, povezujejo v mreže
STEREOTIPI
- vrednotenje družbenih pojavov, ljudi
- oblike sodb: pozitivne, negativne
- opis na podlagi skupinske pripadnosti
- brez individualnih značilnosti in posebnosti
- redko izhajajo iz posameznikovih izkušenj
- etnični: poenostavljene predstave o predstavnikih
drugih narodov
- negativni etnični stereotipi: predsodki
Ibrahim Nouhoum
(1959, Mali)
Manjana Milostnik
(1967, Bosna in Hercegovina)
Vir: Raznolikost nas bogati/La diversità ci arricchisce (2012).
PREDSODKI (mikroideologije)
- na osebni, medosebni, družbeni ravni
- zanikajo fleksibilno mišljenje
- ohranjajo strukturo moči, ki jo vzdržuje
- v sodobnih demokratičnih družbah so potisnjeni v
anonimnost, nereflektiranost
- izražajo se bolj prikrito, posredno: prikriti rasizem
- izogibanje stikov z „njimi“
- favoriziranje „svojih“
- druženje v zaprtih elitnih krogih
- namesto sovraštva, nasilja: ignoriranje, distanca
ZNAČILNOSTI PREDSODKOV
- negativen, podcenjujoč odnos (npr. do določenega
naroda), mi smo večvredni kot oni
- temeljijo na neosnovanih, neresničnih, nepopolnih,
enostranskih informacijah (pozitivnih informacij sploh
ne slišimo)
- močna negativna čustva (gnus, prezir, vzvišenost; v
ozadju teh čustev pogosto
strah, negotovost, potlačena agresivnost)
- izjemno odporni proti spremembam
Primer 1: »Generalno imajo fantje takšen odnos tudi do
sošolk. Ugotavljamo tudi to, da odnosu očeta do mame
sledi tudi otrok, kar se kaže v odnosu sina do matere.
Ničkolikokrat so zmožni otroci petega, šestega,
sedmega razreda obdelovati mamo verbalno, kar je
grozljivo. Z grožnjami, z vsem ...! Do enakih verbalnih
napadov pride do ženskih učiteljev na šoli in tudi do
mene: 'Bo prišel moj brat z motorko!' Vso pleado
možnih in nemožnih psovk! Drugače pa je tako doma,
ne, si predstavljam. Ker je to neki vzorec, ki se
konstantno ponavlja ob pripombi matere.
To se dogaja samo pri teh družinah, ki niso slovenske:
močna kulturna zaznamovanost.«
„ŽIVLJENJE“ PREDSODKOV
- o njih se ne diskutira
- se jih ne problematizira
- zdijo se samoumevni
- družbeno sprejemljivi
- zakoreninjeni
- posredovani naslednjim generacijam s tradicijo,
izročilom (v družini, izobraževanju, medijih)
- polarizacija, izrazita delitev na mi : oni (+ : -)
Primer 2: »So pa specifike, ki so v njih vrojene, so
biološko pogojeno. To je biologija. Ko se ta v njih
prebudi, takrat odpadejo vse norme in takrat moramo
biti zelo profesionalni v svojih reakcijah. To tako je. Kot
starši mi lahko grešimo, kot učitelji pa ne smemo, smo
profesionalci in moramo delati korektno. Pri teh
tujegovorečih je ta biologija bistveno močnejša kot pri
nas. Pri nas smo na tem področju že zakrneli. Kar mi
vzamemo kot žalitev, je pri njih vse normalno.«
OZAVEŠČANJE
lastnih in družbenih
PREDSODKOV
-
PRESEGANJE PREDSODKOV
- priznanje in ozaveščanje lastnih predsodkov
- osebne izkušnje: spoznavanje posameznikov
- kritična refleksija (zasebni, javni diskurz)
- odkrivati, izzivati, kritizirati mehanizme njihovega
nastajanja, delovanja
- na kolektivni ravni vzpostaviti kritično distanco
do lastnih percepcij „drugih“
- odprava na formalno-pravni ravni
Literatura:
- De Toni, Moreno, Milharčič Hladnik, Mirjam, Sardoč, Mitja, Vižintin, Marijanca Ajša (2012).
Raznolikost nas bogati/La diversità ci arricchisce. Ljubljana, Trst: Slovenski raziskovalni inštitut,
ZRC SAZU ISIM, http://www.eduka-itaslo.eu/elenco.php?p=analize&lang=slo (6. 2. 2014).
- Mikolič, Vesna (2004). Jezik v zrcalu kultur: jezikovna sporazumevalna zmožnost in (med)etnična
ozaveščenost v Slovenski Istri. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče,
Založba Annales, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko.
- Mikolič, Vesna (2008). Diskurzivna narava stereotipov in predsodkov ter soočanje z njimi v
sodobni demokratični družbi. Jezik in slovstvo 53/1, 67–77.
- Smolej, Tone (ur.) (2005). Podoba tujega v slovenski književnosti. Podoba Slovenije in Slovencev
v tuji književnost: imagološko berilo. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za primerjalno
književnost in literarno teorijo.
- Svetina, Matija (2005). Stališča, predsodki, stereotipi. Podoba tujega v slovenski književnosti.
Podoba Slovenije in Slovencev v tuji književnost: imagološko berilo (ur. Tone Smolej). Ljubljana:
Filozofska fakulteta, Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo, 30–37.
- Šabec, Ksenija (2006). Homo europeus: nacionalni stereotipi in kulturna identiteta Evrope.
Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
- Ule, Mirjana (2005). Psihologija komuniciranja. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
- Vižintin, Marijanca Ajša (2013). Vključevanje otrok priseljencev prve generacije in medkulturni
dialog v slovenski osnovni šoli: doktorska disertacija. Koper: M. A. Vižintin,
http://pefprints.pef.uni-lj.si/id/eprint/1952 (6. 2. 2014).
O odnosu do priseljencev
v mladinskih književnih besedilih
Dr. Marijanca Ajša Vižintin
Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU
1. Imagologija: manija, fobija, filija
2. Predsodki
3. Odnos med prebivalci in prišlekom
4. Claudia Fries: Pujsa imamo za soseda
5. Max Velthius: Žabec in tujec
6. Obravnava pri pouku književnosti
7. Priročnik „Razvijanje medkulturne
zmožnosti pri učiteljih in učencih“
- Ukradejo vse, kar jim pride pod prste!
- Kar lepo nazaj pojdi, od koder si prišel! Tukaj
nimaš kaj iskati!
- Ja! Kar prišel je in zdaj nam bo vse požrl! Da bi
delal, to pa že ne! Podgane so umazane in lene!
- Pujsa imamo za soseda! To pa sploh ne bo šlo.
Vsak ve, da so pujsi nemarni in umazani in
zanikrni.
IMAGOLOGIJA
- išče, analizira stereotipne podobe različnih narodov v
književnosti
- opozarja na banalnost in škodljivost stereotipov
- heterostereotipi: skupki predstav, ki jih pripadniki
nekega naroda uporabljajo za pripadnike drugega
- avtostereotipi: predstave, ki jih ima narod o sebi
- metastereotipi: predstave nekega naroda o tem, kaj si
drugi narodi mislijo o njem
MANIJA: tuje je večvredno kot domače
FOBIJA: domače je večvredno kot tuje
FILIJA: tuje in domače je enakovredno,
dialog kultur, tuje obogati domače
Analiza besedila, kaj opazujemo:
- predsodki večine do manjšine/prišleka
- imagologija
- razvoj odnosa (od začetka do konca)
- izločanje
- srečanja, sodelovanje, spoznavanje →
odnos se začne spreminjati
- učenje drug od drugega
- bogatenje družbe
- podoba prišleka/pripadnika manjšine
(inteligenten, delaven : neumen, len, nemaren)
Priročnik z delavnicami
„Razvijanje medkulturne zmožnosti
pri učiteljih in učencih“
Podobe večjezične in večkulturne Slovenije v
književnosti
http://www.edukaitaslo.eu/elenco.php?p=analize&lang=slo
»Mogoče se kdaj vrnem. […]
Takrat bom zgradil most, da se
bomo lahko odpravili raziskat
nasprotni breg reke«
(Velthuijs 2005).
Viri, literatura:
- Blažić, Milena Mileva (2006). Vzgoja za strpnost in umetnostno besedilo pri književnem pouku v devetletni
osnovni šoli. Barve strpnosti, besede drugačnosti, podobe tujosti: vzgoja za strpnost in sprejemanje drugačnosti
preko mladinske književnosti (ur. Neva Šlibar). Ljubljana: Center za pedagoško izobraževanje, Filozofska
fakulteta, 159–170.
- De Toni, Moreno, Kožar Rosulnik, Klara, Vižintin, Marijanca Ajša (2013). Razvijanje medkulturne zmožnosti pri
učiteljih in učencih = Lo sviluppo della competenza interculturale degli insegnanti e degli allievi. Ljubljana in
Trst, SLORI in ZRC SAZU ISIM, http://www.eduka-itaslo.eu/elenco.php?p=analize&lang=slo (6. 2. 2014).
- Fries, Claudia (2002). Pujsa imamo za soseda. Radovljica: Didakta.
- Pageaux, Daniel-Henri (2005). Uvod v imagologijo. Podoba tujega v slovenski književnosti. Podoba Slovenije in
Slovencev v tuji književnost: imagološko berilo (ur. Tone Smolej). Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za
primerjalno književnost in literarno teorijo, 9–20.
- Velthuijs, Max (1997, 2005). Žabec in tujec. Ljubljana: Mladinska knjiga (2005).
- Vižintin, Marijanca Ajša (2013). Vključevanje otrok priseljencev prve generacije in medkulturni dialog v
slovenski osnovni šoli: doktorska disertacija. Koper: M. A. Vižintin, http://pefprints.pef.uni-lj.si/id/eprint/1952
(6. 2. 2014).
Priporočilo:
- Cave, Kathryn (2001): Drugačen. Ljubljana: Educy.
- Hudorovac, Stojan idr. (2009). Most prijateljstva Most prijateljstva = Mosto prijateljstvo = Pejtaušaugorski
phurt. Grosuplje: Društvo Romi gredo naprej/Roma džan angle; Šmarje – Sap: Buča.
- Koren, Majda (2009): Mici iz 2. a – Azra. Ljubljana: Mladinska knjiga.
- Makarovič, Svetlana (1975, 1995, 2002): Kam pa kam, kosovirja? – Na pingvinišču, Pri groooznih Lebdivkah.
Ljubljana: Mladinska knjiga.
- Neuendorf, Silvio (2000): Niko Nosorog pa že ni pošast. Ljubljana: Kres.
- Pikalo, Matjaž (2005): Samsara: kratke zgodbe – Kim Yan Li. Ljubljana: Prešernova družba.
Uporaba metod in tehnik
poučevanja tujega jezika pri delu
s priseljenci
Mag. Polona Mihalič Birsa
Osnovna šola Koper
-naravno učenje jezika (jezikovni
potop)
-pospešeno učenje v šolskem
okolju (jezikovna kopel, pouk)
Zaprti tip
-etnocentričnost
-inteligenca/predznanje
jezika
-kulturni šok
-introvertiranost
-druga jezikovna družina
-religija
-domača vzgoja
-pomanjkanje izkušenj ali
slabe izkušnje
-dolgo tiho obdobje
Odprti tip
-odprtost, aktivnost
-medkulturne veščine
(izkušnje)
-pozitivni odnos do ciljnega
jezika/kulture
-želja po
vključitvi/sprejetosti
-jezikovna podobnost
-dvo/večjezičnost
-želja po takojšnji
komunikaciji
Poučevanje
-tiho obdobje
-tehnike odpravljanja napak
-dileme glede zakonodaje
-multisenzoričnost, različne inteligence
-poenostavitve, cilje prilagajati realnim
jezikovnim zmožnostim
-priložnost za vzgajanje ksenofobov v razredu
Načrtovanje individualnega
programa, preverjanje in
ocenjevanje znanja italijanščine
otrok priseljencev
Martina Seražin Mohorčič, prof.
Osnovna Šola Koper
Ticijana Čeh, Martina Seražin Mohorčič, Maja Gržina Cergolj
December, 2009
Učna enota 1 -L' accoglienza
Učni cilji:
Benvenuti
Pozdravi sovrstnike in učitelja.
Predstavi sebe (ime, priimek, ime svoje države, iz katere se je preselil, mesto in državo v kateri živi
sedaj).
Sprašuje po imenu, kraju bivanja, po letih.
La mia famiglia
Predstavi Marijino družino.
Poimenuje družinske člane.
Našteje družinske člane in jih poimenuje.
Predstavi svojo družino.
Quanti anni hai?
Sprašuje sovrstnika po letih.
Šteje do sto.
Predstavi sebe in sovrstnika.
Benvenuti a scuola
Poimenuje šolske predmete.
Deklamira izštevanko.
Poimenuje lastnost predmeta (barva, velikost)
IP ZA POUČEVANJE ITALIJANSKEGA
JEZIKA KOT DRUGEGA JEZIKA ZA
UČENCE PRISELJENCE
Cilji - 1. ocenjevalno obdobje
Učenec predstavi sebe (pozdravi, pove ime, starost, kraj bivanja). Sprašuje po osebnih podatkih.
Poimenuje predmete v razredu in osnovne šolske potrebščine.
Razume in izvaja preproste ukaze.
Pozna števila do 1000. Vrstilne števnike do 20.
Zna povedati italijansko abecedo – črkuje krajše besede.
Poimenuje in predstavi družinske člane.
Opisuje ljudi (grande , piccolo, basso, grasso, alto, bello, brutto, simpatico, antipatico,..). Primerja
sebe z nekom drugim ( piu/meno alto, cosi bravo come,….
Poimenuje dneve in mesece. Pove kdaj ima rojstni dan on in kdaj njegovi sorodniki.
Poimenuje barve in opiše znani predmet.
Poimenuje učne predmete. Pove, kaj ima na urniku na določen dan in katero uro.
Poimenuje dele človeškega telesa.
2. ocenjevalno obdobje
Pozna in poimenuje dnevne aktivnosti ter poimenuje praznike.
Poimenuje letne čase. Pove kateri letni čas mu je najljubši ter kaj počne.
Poimenuje domače in divje živali. Pove katera je njegova najljubša žival in jo enostavno opiše (
barva, velikost).
Poimenuje oblačila in barvo oblačil. Vpraša koliko stane in pove ceno.
Poimenuje nekatere športe in dejavnosti v prostem času in pove, kaj rad opravlja in kdaj.
Poimenuje prevozna sredstva. Daje enostavne napotke ( npr. kako priti od kraja A do B).
Poimenuje televizijske programe ter nekatere glasbene inštrumente.
Vpraša in pove, koliko je ura.
Poimenuje hrano in pijačo, dnevne obroke, poimenuje pribor.
Pove kaj rad je in pije in česa ne.
Vstopna raven A1 ( Sejo)
Globalna lestvica A1
Skupne referenčne ravni:
Učenec razume in uporablja pogoste vsakodnevne izraze in zelo osnovne
besedne zveze, namenjene za zadovoljevanje konkretnih potreb.
Predstaviti zna sebe in druge ter spraševati in odgovarjati na osebna
vprašanja, na primer o tem, kje živi, o osebah, ki jih pozna, in o stvareh, ki
jih ima. Obvlada preprosto interakcijo, če sogovorec govori počasi in
razločno ter je pripravljen pomagati.
Referenčne ravni za posamezno sporazumevalno dejavnost:
Slušno razumevanje:
Pri počasnem in razločnem govorjenju razumem posamezne pogosto rabljene besede in
najosnovnejše besedne zveze, ki se nanašajo name, na mojo družino in neposredno življenjsko
okolje.
Bralno razumevanje:
Razumem posamezna pogosto rabljena poimenovanja, besede in preproste stavke, na primer v
obvestilih, na plakatih in v katalogih.
Govorno sporazumevanje:
Lahko se preprosto sporazumevam, če je sogovornik pripravljen svoje izjave ponoviti počasneje
ali jih pojasniti in če mi je pripravljen pomagati pri izražanju misli. Znam postavljati vprašanja, ki
se nanašajo na trenutne potrebe ali splošne teme, in odgovarjati nanje.
Govorno sporočanje:
Uporabljati znam preproste besedne zveze in stavke, s katerimi lahko opišem, kje živim, in ljudi, ki
jih poznam.
Pisno sporočanje:
Pisati znam kratka, preprosta sporočila na razglednice, na primer s počitniškimi pozdravi.
Izpolnjevati znam
obrazce, ki zahtevajo osebne podatke, na primer vnesti ime, državljanstvo in naslov na hotelski
obrazec.
1. Ocenjevanje (učenci priseljenci 1. leto):
- napovedano ocenjevanje
- učenec/ka je ocenjen v prvem ocenjevalnem obdobju z eno oceno
(govorno sporočanje), v drugem ocenjevalnem obdobju pa z dvema
ocenama (govorno sporočanje, pisno sporočanje) oz. po dogovoru
- kriteriji ocenjevanja
Spletni viri
Gli oggetti si presentano. Salve, siamo gli oggetti scolastici
http://www.comprensivocarpinord.it/memht/uploads/file/Saltini/anno%2010-11/Materiale%20scolastico.pdf
RISANKE
https://www.youtube.com/watch?v=cgt3zfh6oAQ (La scuola in vacanza)
https://www.youtube.com/watch?v=zeipwZCM2ZU (Peppa Pig, I numeri)
https://www.youtube.com/watch?v=D-52VFQCviQ (ANIMALI, NUOVA FATTORIA)
https://www.youtube.com/watch?v=YhCY_6rf-HQ (Nella vecchia fattoria)
https://www.youtube.com/watch?v=51XLjg7lasY (Stella stellina)
Lunedì, martedì, mercoledì…
https://www.youtube.com/watch?v=MjtcfiqWmeE
FESTA DI COMPLEANNO
https://www.youtube.com/watch?v=YPRXHizP_L0 (Peppa) – 1,48
(https://www.youtube.com/watch?v=xr4NV7ii0L4 (George))
http://www.youtube.com/watch?v=Pk0tmdUUeac ( canzone)
http://www.youtube.com/watch?v=TkuVgey_EVE
Il ballo del qua qua
https://www.youtube.com/watch?v=YvAwmF8Y7Ok
SE SEI FELICE…
https://www.youtube.com/watch?v=Rs4CSUAW3IA
BARVE
https://www.youtube.com/watch?v=X6qPdiXg4hM
https://www.youtube.com/watch?v=lMRunBbzy0o
girotondo
https://www.youtube.com/watch?v=ygjARTiV4SM
Quanti giorni ha un mese?
http://www.youtube.com/watch?v=_d1NQ8GYQRg&list=SPA056357FF440C45C
Gatto
http://www.youtube.com/watch?v=3cpjSOiYYRA&list=SPA056357FF440C45C
ALFABETO
http://www.youtube.com/watch?v=mhNEPeQ4FkY
Una casa molto carina
Endrigo
https://www.youtube.com/watch?v=Ht2JUSs7Jbo&list=PL2F98860B3FCDB16F
Začetna italijanščina za
priseljence
Nataša Režek, Barbara Hervatič, Mojca Rebec Marinković
Osnovna šola Antona Ukmarja Koper
ZAČETNIK PRI ITALIJANŠČINI?!?
a) Italijanščina je jezik okolja – ali ga otroci poznajo?
a) Učenci, ki se preselijo iz Slovenije, kjer ni bilo pouka
italijanščine – pričakovanja, motivacija?
a) Učenci, ki se preselijo iz drugih držav – na čem
gradijo, kakšna je sporazumevalna zmožnost v
maternem jeziku in v J2?
PRISELJENCI NA OŠ ANTONA UKMARJA
VODILA PRI PRIPRAVI
1.
2.
3.
4.
5.
Učiteljeva ozaveščenost o stanju jezika in didaktike.
Približati jezik otroku in ga motivirati.
Upoštevati sorodnost jezika.
Izbrati obliko poučevanja in vsebine.
Izvajati in neprestano evalvirati svoje delo – ni
pomembno, KAJ naredi učitelj, ampak KAKO in KAJ od
tega dobijo otroci.
USTREZEN DINAMIČEN POUK
•Prepoznati odnos in realistično ovrednotiti položaj
jezika.
•Prepoznati potrebe in sposobnosti otroka.
•Graditi na otrokovem predznanju.
•Razvijati motivacijo, posledično tudi pridobivanje
znanja.
UPOŠTEVATI NIVOJE PODAJANJA SNOVI
IN VSEBIN
Omogočiti konkretno izkušnjo v naravi,
na modelu,
preko filma,
fotografije,
nato simbol in beseda.
PRIMERI IZ PRAKSE
Obiski s šolo z
italijanskim učnim
jezikom med urami
rednega pouka, v
okviru dni dejavnosti,
kar pripomore k
usvajanju
medkulturnega
znanja.
Vključevanje
italijanščine v
okviru ostalih
aktivnosti:
letovanje, ŠVN,
GVZ, LVZ, ŠVZ,
dnevi dejavnosti.
Vključevanje v heterogene skupine – v
okviru ID, učnih skupin.
UČENJE S POMOČJO SPLETNIH STRANI

similar documents