*LED V SLOVENIJI

Report
ŽLED V SLOVENIJI
http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/les-je-lep-gozd-se-lepsi-ndash-ce-ga-ne-unici-zled.html
• Zavod za gozdove Slovenije:
• Žledolom in snegolom 1996/97 - 870.000 m3
poškodovanega drevja.
• Letošnji žledolom – več kot v vseh zadnjih 50 letih
poškodovanega drevja – 7miom3!!! Škoda na 40%
gozda.
• Srednje močan žled se pojavlja vsakih nekaj let.
• Močan žled z veliko gospodarsko škodo, pa na 10 20 let.
• Največjo škodo povzroča na drevju in na električnih
ter telefonskih napeljavah.
Dom in svet iz januarja leta 1900 -podobne razmere na notranjskem kot
letos februarja
• Globalno segrevanje se nadaljuje.
• Leto 2013 četrto najtoplejše po 1880.
• Do nastajanja žleda privedejo tekoče padavine (rosenje, dež),
ki se v obliki ledu kopičijo na različnem materialu.
• Žled je tudi do 20 centimetrov debela ledena obloga na
drevju, grmovnicah, stebrih daljnovodov in drugi
infrastrukturi in z veliko težo lomi veje, ruje in lomi debla,
daljnovode ter povzroča veliko gmotno škodo.
• Vzrok za letošnje žledenje po velikem delu Slovenije je
hladen, vzhodni zračni tok v nižjih zračnih plasteh in toplejši
ter vlažen iz Sredozemlja v višjih. To ustvari za žled ugodne
temperaturne razmere in pogosto spodbudi nastanek
bistvenega dejavnika – velike količine padavin.
• STANJE NAŠIH GOZDOV
• več kot 60-odstotna gozdnatost - Slovenija 3. v
Evropi.
• Od leta 1875 je površina gozda v stalnem porastu.
• gozdovi večinoma strnjeni; (95%) oddaljenost enega
gozda do naslednjega najbližjega ne presega 500
metrov!
• Strnjenost gozdov je pomembna pri zagotavljanju
dovolj velike genske, vrstne in ekosistemske
diverzitete.
• dobro ohranjeni gozdovi!!
• V okrog 15 odstotkih gozdov se
je delež navadne smreke znatno
povečeval zaradi sajenja smreke • Gorska rastišča; slaba
v preteklosti.
dostopnost.
• Drevesna sestava gozdov;
• Listavci; 54 odstotkov,
• Iglavci 46 odstotkov.
• Trajnostno, sonaravno,
multifunkcionalno
gospodarjenje!
•
•
•
•
•
• Povprečna lesna zaloga je
ocenjena na 285m3/ha.
Fagus sylvatica, 32 %,
Picea abies, 31 %,
Abies alba, 7,5 %,
Quercus spp., 7 % in
Pinus spp., 5,7 %.
• Poškodbe (v zadnjih dveh desetletjih rastejo) –
sanitarna sečnja zaradi;
• Veter
• Sneg
• Žled
• Ogenj
• Podlubniki na navadni smreki in jelki.
• Občutljive so monokulture smreke na prvotno
bukovo in bukovo jelovih rastiščih v nižinah in
črni bor na rastiščih toploljubnih listavcev na
Krasu!
POJAV ŽLEDA V SLOVENIJI
V Sloveniji
najpogosteje
prizadene
Brkine,
območje okoli
Senožeč z
Vremščico,
vznožja in
pobočja
Snežnika,
Javornikov,
Nanosa,
Trnovskega
gozda
In Čičarijo
• VPLIV SKRAJNIH VREMENSKIH DOGODKOV:
• Lesnate rastline z dolgo življenjsko dobo – se ne morejo
prilagajati hitrim, ekstremnim podnebnim
spremembam!!!
• Dolgožive rastline slabijo! - povečuje se njihova
občutljivost na druge abiotske in biotske strese.
• V naših listopadnih gozdovih zmernega pasu je naravna
regeneracija vegetacije relativno hiter proces!
• Zimzelena drevesna – manjše letne izgube hranil!
• So bolj učinkovita na revnih tleh! (PREŽIVETVENE
STRATEGIJE!)
MEHANSKI IN FIZIOLOŠKI VPLIV
ŽLEDA NA RASTLINE
• Lomljenje vej, vrhov in debel
• .
• Izruvana debla s koreninami.
• Verižno podiranje dreves,
udarci na sosednja drevesa.
• Pod debelim oklepom ledu
(ali snega);
• Manj svetlobe!
• Ni odvajanja CO2, ki nastaja
pri dihanju, O2 pade pod
normalne meje!!
• Poškodbe korenin; drobne
koreninice niso več sposobne
absorpcije hranil in vode!
• Kopičijo se za rastlino
Posledice kot pri suši!
strupene snovi; celične
membrane se poškodujejo –
rastline so oslabljene; zmrzal,
glive,..
PREŽIVETVENE STRATEGIJE DREVESNIH VRST
Žled bolj ogroža LISTAVCE! Najbolj lipe, vrbe, topole,
breze, jelše. Med iglavci – bore!
• Navadna bukev – vrsta
prihodnosti
PRILAGODLJIVA!
• Najbolj razširjen listavec
• Najpomembnejša lesna vrsta
• V sestoju; ravna, polnolesna
debla; brez vej 15m in več;
višina do 40m, premeri do
150cm.
• Sveža rastišča, globoka tla.
• Doline in sredogorja Z,
srednje in J Evrope; do ndm.
1700m.
•
•
•
•
Pogosto rdeče srce.
Bukovina je slabo trajna!
Po poseku – hitro spravilo!
Tenzijski les ukrivljenih
debel! - Nevarno spravilo!
• Največ škode v sestojih
starih 40 – 90 let.
• Ekscentrične krošnje
povečajo občutljivost!
• Po žledu –manjša krošnja –
bistveno ožje branike – v
tretjem letu je širina že
normalna!
• DOBRO PRILAGOJENA
• Smreka na neustreznih
NAVADNA SMREKA – na
rastiščih do 700m je bolj
naravnih rastiščih!
občutljiva! SANITARNI
• v severni Evropi in gorovjih
POSEK! (podlubniki!)
srednje Evrope, do 2200 m
nadmorske višine.
• Prenese velike
obremenitve snega, slane
• višine od 30 do 60 metrov,
in ledu.
premer do 120cm.
• Plitev koreninski sistem
• Dobro prenaša nizke temp.
• Kompresijski les v
ukrivljenih deblih!
reakcijski les aktivno usmerjevalno tkivo delov debla, ki
ne rastejo več v višino, tj. delov debla s sekundarno/debelitveno rastjo
VZROKI
Omogoča vzravnavo debla,
če se odkloni od navpičnice
Deblo se lahko nagne zaradi asimetrične krošnje
v pobočju, zaradi presvetlitve dela krošnje pri
poseku okoliških dreves, zaradi polzečih tal ali
stalnih vetrov.
Kompresijski les iglavcev, se nahaja
na spodnji strani nagnjenih debel.
Je rdečkaste barve (“rdeči les”).
Tenzijski les, se nahaja na zgornji
strani nagnjenih debel listavcev.
Reakcijski les zaradi velikega vzdolžnega skrčka med. sušenjem
povzroča veženje in pokanje lesa. Povzroča težave med obdelavo.
Kjer je reakcijski les, je deblo ekscentrično in krivo.
Reakcijski les se nahaja na širši strani ekscentričnega prereza
Krivljenje tudi več ton težkih debel poteka počasi in temelji na mehanskem
delovanju tisočih vlaken, olajšuje pa ga viskoelastična narava vlažnega lesa .
Reaction Wood
Tension Wood
rastne napetosti
so napetosti, ki se
med rastjo
vgrajujejo v les.
Periferija debla je v vzdolžni
smeri vselej obremenjena na
nateg in sredica na tlak
Za razliko od sušilnih
napetosti, se rastne
napetosti in
veženje/pokanje kažejo pri
svežem lesu, tj. pri
vlažnosti nad UTNCS!
Pri razžagovanju se
notranje napetosti
sproščajo in povzročajo
veženje in pokanje lesa
(sločenje v obliki loka ali
sablje, nastanek srčnih
razpok!
REAKCIJSKI LES
MACESEN
IGLAVEC - LISTAVEC
SUŠENJE-KRČENJE
MOKER
MLADOSTNI
ali
KOMPRESIJSKI
SUH
NORMALNI
LES
KRČENJE
Ker so molekule
jedrovinskih
snovi dolge, se
ne morejo se
vgraditi v celično
steno, zato
ostanejo v
lumnih celic. S
tem pa ne
prispevajo k večji
trajnosti ali
dimenzijski
stabilnosti lesa.
Normalen, neobarvan les bukovine (a, b)
in diskoloriran les (c, d).
Obarvana jedrovina pri macesnu (a) in
hrastu (b) ter neobarvana jedrovina pri jelki
(c) in smreki (d).
MOKRO SRCE
okuženo z
bakterijami,
visoka vlažnost,
Spremenjena
permeabilnost,
po sušenju lesa
izgine.
K. Čufar
Ali lahko gozdar prepreči oz. zmanjša tvorbo tehnično
neželenega reakcijskega lesa in kdaj ne?
Lahko, s preprečevanjem enostranske osvetlitve krošnje in s tem
nastanka asimetrične krošnje.
Ne more pa ga preprečiti
(a) v strmih pobočjih, kjer so krošnje na spodnji strani bolje
osvetljene in zato daljše (globlje) ter posledično močno
asimetrične ali pa
(b) v območjih s stalnimi vetrovi – burja na krasu).
NAPOVEDI:
• Več CO2- večje priraščanje.
• Višje temp. – daljšanje
vegetacijske dobe.
• Suše – manjša odpornosti
proti insektom, boleznim.
• Več požarov.
• Pojav novih toploljubnih
tujih bolezni in škodljivcev.
• Več padavin, nalivov – bolj
razmočena tla; večja
erozija, vetrolomi.
• VEČ SANITARNE SEČNJE!
• Razvoj drugačnih
EKOSISTEMOV.
• V svetovnem merilo bodo
bolj prizadeti borealni
gozdovi.
• V srednji Evropi;
nazadovanje smreke; boljše
razmere za listavce.
• Gozd manj prizadet od
kmetijskih zemljišč.
• OMEJITI ŠIRJENJE
TUJERODNIH ŠKODLJIVIH
ORGANIZMOV! (Pomen
ekostistemskega –
sonaravnega, trajnostnega,
večfunkcijskega
gospodarjenja!)
»Ljudje, ki bodo spoznali in razumeli, kje in v kako
imenitni združbi je odraslo neko drevo,
kako mu rečemo,
iz kako majhnega semena je – ne čez noč, ampak v
veku enega, dveh človeških življenj – zraslo v orjaka ...,
bodo ob domači zgodbi začeli spoštovati tudi navaden
bukov stol;
ne le ker jim je všeč, ampak ker bodo vedeli in čutili,
kdaj in kako je tista bukev brstela,
ozelenela, se obarvala, obletavala in na koncu padla ...«
(Anko, 2013)

similar documents