OBRAVNAVA V SKUPNOSTI

Report
OBRAVNAVA V SKUPNOSTI
KOORDINATOR OBRAVNAVE V
SKUPNOSTI
JANEZ TUŠAR, magister soc. dela
Center za socialno delo Idrija
Obravnava v skupnosti
„je postopek izvajanja socialno-varstvenih,
zdravstvenih ali drugih storitev in programov
pomoči osebam, ki ne potrebujejo več
zdravljenja v PB ali nadzorovani obravnavi,
vendar potrebujejo pomoč pri psihosocialni
rehabilitaciji, vsakdanjih opravilih, urejanju
življenjskih razmer in vključevanju v vsakdanje
življenje na podlagi načrta obravnave“ (Pravilnik
o načinu in vsebini obravnave v skupnosti ter
vsebini, pogojih in načinu opravljanja izpita za
koordinatorja obravnave v skupnosti)
Koordinator obravnave v skupnosti je
posameznik, ki ga za spremljanje in
koordiniranje obravnave v skupnosti za
posamezno osebo določi pristojni Center za
socialno delo (Zakon o duševnem zdravju).
Nastop profila Koordinatorja obravnave v
skupnosti s sprejetjem Zakona o duševnem
zdravju (2008).
Naloge koordinatorja obravnave v
skupnosti
NAJMANJ 3 TEDNE PRED
ODPUSTOM PB OBVESTI
CSD OZ. KO MENI, DA SO
NASTOPILI POGOJI, DA
SE KOS POVEŽE Z OSEBO
OBISK V PB – KOS OBIŠČE
OSEBO TER JO SEZNANI Z
MOŽNOSTJO OBRAVNAVE
V SKUPNOSTI
OSEBA PISNO PRIVOLI
(ALI ZAKONITI
ZASTOPNIK ZA
MLADOLETNE)
SKUPAJ Z OSEBO
PRIPRAVI PREDLOG
NAČRTA (ROK NAJVEČ 30
DNI OD PISNE
PRIVOLITVE)
NA PREDLOG KOS
SPREJME CSD NAČRT
POTRDITEV NAČRTA S
PODPISOM OSEBE IN KOS
SKLIČE SE MDT;
VABLJENI STALNI ČLANI
(PSIHIATER, SOCIALNI
DELAVEC, KOS IN DRUGI
NESTALNI ČLANI)
NA PODLAGI DOGOVORA
Z OSEBO IN V SKLADU S
CILJI PREDLAGA ČLANE
MDT-ja; IMENUJE JIH
CSD (KRAJEVNO
PRISTOJEN)
KOS SODELUJE PRI
IZVAJANJU NAČRTA Z
OSTALIMI ČLANI
KOORDINIRA IN
NADZIRA IZVAJANJE
NAČRTA OBRAVNAVE
NUDI STROKOVNO
OPORO IN PODPORO
IZVAJALCEM V
SKUPNOSTI
SKRBI ZA EVIDENCO
OBRAVNAVE V
SKUPNOSTI
PO 6 MESECIH OCENITA
IZVAJANJE NAČRTA IN
PRIPRAVITA
DOPOLNITVE
Uporaba metode osebnega načrtovanja in
izvajanja storitev skupaj z uporabnikom v
vzpostavljenem delovnem odnosu.
(vpliv uporabnika, krepitev moči, pravica do
napak, refleksivnost in reflektivnost)
Vir: Flaker, Mali, Rafaelič, Ratajc (2013), str. 28
• Število Koordinatorjev obravnave v skupnosti
▫ prva faza 2009, 19 KOS v 9 področjih
▫ druga faza - širjenje mreže 2011: dodatnih 5 KOS
skupaj 24 (pri čemer 2 KOS opravljata delo
polovični delovni čas, CSD Idrija, CSD Murska
Sobota)
▫ plan- predvideno končno število KOS do konca
leta 2012 je bilo 30 KOS
▫ trenutno dejansko stanje: 22,5 KOS
• Razlog za zmanjševanje števila koordinatorjev:
▫ ni soglasij MDDSZ ob nadomestitvah (Zakon o
uravnoteženju javnih financ - ZUJF)
Normativ KOS
•Normativ števila uporabnikov s katerimi KOS aktivno
sodeluje je 30-40 uporabnikov.
•Dejansko je število vključenih uporabnikov v praksi večje,
kar kaže na to, da so potrebe po koordinatorjih večje od
sedanjega števila. V letu 2013 je bilo vodenih 1436
uporabnikov.
•Neposredni vplivi na kvaliteto dela- zamik načrtovanja in
izvajanja osebnih načrtov, manj osebnih stikov, krajši čas
neposrednega stika z uporabnikom in preobremenjenosti
KOS.
•Število pobud za vključitev v KOS je iz PB prešlo na CSD,
psih. ambulante, nevladne org. ter druge.
Povezovanje s profili (timske konference)
•Psihiatri – še vedno prihaja do tega, da občasno
nekateri ne želijo sodelovati, navajajo različne
razloge (časovna stiska, oddaljenost kraja MDT,
neurejenost plačila njihovega sodelovanja v MDT,
nezainteresiranost in nepristojnost). Koordinatorji
izkoriščamo druge možnosti sodelovanja (e-pošta,
pošta, telefon).
•Ostali sodelujoči–CSD, nevladne organizacije,
ZZRS, ZD, društva, šole, občine, stanovanjski
skladi, zapori, sodišča, PB-ekipe psihiatričnega
zdravljenje v skupnosti
Ovire
• Pomanjkanje različnih programov nevladnih
organizacij v določenih regijah
• Pomanjkanje ustreznih programov za mlade pod
18 let
• Slabo razvita mreža storitev na področju skrbi za
duševno zdravje
Dobre prakse KOS
• Preselitve iz zavodov v stanovanjske skupine
• Preselitve iz SS v lastna ali najemniška
stanovanja
• Ureditev bivanjskih razmer in psihosocialne
podpore v lokalnem okolju in s tem možnosti
nadaljnjega bivanja v kraju.
• Izboljšanje socialne vključenosti in
destigmatizacija uporabnikov (podpora, krepitev
moči, stabilizacija življenjskih razmer)
Viri:
•Zakon o duševnem zdravju (Ur. l. RS, št.
77/2008)
•Pravilnik o načinu in vsebini obravnave v
skupnosti ter vsebini, pogojih in načinu
opravljanja izpita za koordinatorja obravnave v
skupnosti (Ur. l. RS, št. 49/2009)
•Vito Flaker, Jana Mali, Andreja Rafaelič, Simona
Ratajc (2013): Osebno načrtovanje in izvajanje
storitev. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo
Hvala za pozornost!

similar documents