ppt3 - Arnes

Report
MATURITETNA SEMINARSKA
IN RAZISKOVALNA NALOGA
PRI PSIHOLOGIJI
NAVODILA ZA NALOGO 3: CITIRANJE
Janina Curk
II. gimnazija Maribor
POMEN CITIRANJA
• Strokovno besedilo, ki temelji na raziskovalnem delu, se
od drugih besedil loči z doslednim sklicevanjem na
ustrezne vire. Razvidno mora biti, iz katerih virov smo
povzemali oz. kdo je avtor misli, ki smo jih zapisali.
• Če avtorstva ne navedeš, je to kraja intelektualne lastnine
oz. plagiát: kar je prepisano, prevzeto od drugod in objavljeno,
prikazano kot lastno (SSKJ, 2000).
CITIRANJE MED BESEDILOM
IN SEZNAM VIROV NA KONCU
NALOGE
• K navajanju virov sodi:
1. Sprotni skrajšani zapis vira (med besedilom)
2. Popolni opis vira na koncu besedila v poglavju ‚viri‘ (v angl.
‚references‘)
• ZELO POMEMBNO: vsi v besedilu citirani viri morajo biti
navedeni v končnem seznamu citiranih virov in obratno: vsi
viri iz seznama morajo biti vsaj enkrat citirani med besedilom!
(mentor preveri ujemanje s ctrl+F!)
• Samo eden od zapisov ne zadostuje: samo iz prvega ne moreš natančno
določiti, za kateri vir gre, samo s pomočjo drugega pa ne moreš ugotoviti,
kaj je iz tega vira povzeto.
RAZLIČNI STANDARDI CITIRANJA
V nalogi se dosledno (»do pike«!) držimo enega načina navajanja!
Obstaja jih namreč več, večinoma so vezani na različna
znanstvena področja, npr. standardi Ameriške psihološke zveze,
harvardski standardi, mednarodni standardi ISO 690 … Tukaj
sledimo 6. verziji APA standardov.
Najprej se bomo posvetili citiranju na koncu naloge, nato
citiranju med besedilom.
CITIRANJE NA KONCU
NALOGE
V POGLAVJU „VIRI“
PO ABECEDNEM REDU
KNJIGE
Priimek, Začetnica imena. (leto). Naslov. Kraj: Založnik.
En avtor
• Pelko, S. (2005). Filmski pojmovnik za mlade. Maribor: Aristej.
Dva ali trije avtorji
• Hayes, N., Orrel, S. (1998). Psihologija. Ljubljana: Zavod Republike
Slovenije za šolstvo.
Več kot trije avtorji
• Kompare, A. idr. (2011). Psihologija: spoznanja in dileme. Ljubljana:
DZS.
ČLANKI
Članek v reviji: Priimek, Začetnica imena. (leto). Naslov
članka. Naslov revije, letnik, številka, stran.
• Keirstead, T., Lynch, D. (1991). Black Rain. The American
Historical Review, 96, 4, str. 1116-1118.
Članek v zborniku ali poglavje v knjigi z urednikom:
Zupančič, M., Kavčič, T. in Fekonja, U. (2004). Razvojne naloge v
odraslosti. V L. Marjanovič Umek in M. Zupančič (ur.), Razvojna
psihologija (str. 634–654). Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut
Filozofske fakultete.
(Če ni urednikov, se za črko V napiše samo naslov.)
DIPLOMSKA, MAGISTRSKA IN
DOKTORSKA DELA
Priimek, Začetnica imena. (leto.) Naslov (Magistrska
naloga.) Ime institucije, Kraj.
Primer:
Peairs, K. F. (2010). The social world of gifted adolescents: sociometric
status, friendship and social network centrality. (Doktorska disertacija).
Pridobljeno iz podatkovne baze ProQuest dissertation & thesis.
(ali Pridobljeno s http …)
ELEKTRONSKI VIRI
• Renko, A. (2009). Kako razmišljati ustvarjalno. (Cit. 15. 12. 2012.) Pridobljeno s
http://www.educa.ff.uni-lj.si/izodel/ponudba/1996/preseren/
• Če spletni vir nima avtorja in/ali letnice, napišemo samo naslov:
Kako razmišljati ustvarjalno. (Cit. 15. 12. 2012.) Pridobljeno s http://www.educa.ff.unilj.si/izodel/ponudba/1996/preseren/
• Večno vprašanje: ali lahko Wikipedio navajamo kot vir? Ni priporočljivo!
Vendar… Wikipedija ima navadno dobro razdelane splošne opise tem ter
obsežen seznam referenc, ki lahko služi za začetno orientacijo ter vpogled v
primarne vire iz nekega področja.
• Osebna spletna stran: Rugelj, J. (2013). Evtanazija. Pridobljeno s http …
• Powerpointova predstavitev: Rugelj. J. (2013). Evtanazija. [Powerpoint].
Pridobljeno s http …
CITIRANJE MED
BESEDILOM
DVA NAČINA CITIRANJA
MED BESEDILOM
• S priimkom izven oklepaja in letnico izdaje dela
v oklepaju, npr.
Kakor piše Kernis (2012), do sprememb ne bo prišlo …
• S priimkom in letnico v oklepaju, ločeno z
vejico, npr.
Do sprememb ne bo prišlo … (Kernis, 2012).
KNJIGE
En avtor: (Kernis, 2005)
Dva avtorja: (Kernis in Mathis, 1991)
3 in več avtorjev: (Kisangau idr., 2007)
Ni avtorja: namesto priimka napišemo prvih nekaj besed
naslova in leto, npr. (Zakon o vzgoji in izobraževanju, 1993)
Povzemanje iz sekundarnih virov: če v knjigi Kernisa iz leta
2013 preberemo nekaj, kar je Miller s sodelavci zapisal leta 2000,
citiramo tako: (Miller idr., 2000, v Kernis, 2013)
ELEKTRONSKI VIRI
Enako kot pri knjigah zapišemo avtorja in letnico: (Renko, 2009)
NA KONCU NALOGE: Renko, A. (2009). Kako razmišljati ustvarjalno. Pridobljeno s http://www.educa.ff.unilj.si/izodel/ponudba/1996/preseren/
Če spletni vir nima avtorja: (Kako razmišljati ustvarjalno, 2012)
NA KONCU NALOGE: Kako razmišljati ustvarjalno. (2012). Pridobljeno s http://www.educa.ff.unilj.si/izodel/ponudba/1996/preseren/
Če vir nima avtorja, naslov pa je zelo dolg, napišemo samo začetek: (The Gestalt
Laws, 2013)
NA KONCU NALOGE: The Gestalt Laws of Perception and how to use them in UI design. (2013). Pridobljeno s
http://architectingusability.com/2011/05/26/using-the-gestalt-laws-of-perception-in-ui-design/
Če vir nima letnice, zapišemo tekoče leto.
Navesti moramo tudi vire slik, skic, grafov. Npr. Slika 1: Sigmund Freud. Dostopno
na URL: http://www.biography.com/people/sigmund-freud-9302400
DOBESEDNI PREPISI ALI CITATI
(le izjemoma, načeloma parafraziramo!)
• Beseda citirati ima dva pomena: navesti literaturo in
dobesedno navesti.
• Dobesedni navedek je prepis dela besedila, ki ga damo v
navednice, poleg avtorja in letnice pa zapišemo tudi
stran. Navedka ne smemo spreminjati (če uporabimo le
del, manjkajoči del nadomestimo s pikicami).
»Prisluhniti drugemu človeku v današnjem nesrečnem in
zasičenem svetu /…/ ni le privilegij, ni le presežek, ni le vzvišena
izkušnja, temveč je tudi revolucionarna« (Rutar, 2009, str. 13).
UPORABLJENI VIRI
APA 6th Edition – Citation Guide. (2013). Pridobljeno s
http://www.muhlenberg.edu/library/reshelp/apa_example.pdf
Holnthaner Zorec K. idr. (2010). Raziskovalno delo dijakov. Maribor: II. gimnazija Maribor.
Horvat, M., Zorjan, S. (2013). Osnove uporabne statistike in znanstvenega poročanja za študente
psihologije, delavnica. Interno gradivo.
Knjižnica ULPeF. Dokument o navajanju virov. (2013). Pridobljeno s http://www.pef.unilj.si/uploads/media/apa_citiranje.pdf (TU GLEJ POSEBNOSTI V ZVEZI S
CITIRANJEM)
Musek Lešnik, K. (1996). Raziskovalna in maturitetna raziskovalna naloga pri psihologiji. Ljubljana:
Educy.
Navodila za pripravo raziskovalnih nalog, Mladi za napredek Maribora. (2013). Pridobljeno s
www.zpm-mb.si/attachments/sl/818/Navodila_za_pripravo_RN_IP.pdf
Predmetni izpitni katalog za splošno maturo – 2014. (2013). Republiški izpitni center. Pridobljeno s
http://www.ric.si/mma/M-PSI-2014/2012083120222313/

similar documents